Mojca Škrinjar
Za varno starost vseh
V Državnem zboru je v obravnavi Zakon o dolgotrajni oskrbi. Prestal je javno predstavitev, obravnavo na odboru ter razpravo na plenarnem zasedanju parlamenta. To je zakon, ki bo omogočil, da bomo vsi, ko bomo stari in ne bomo mogli povsem sami skrbeti zase, dobili ustrezno pomoč. Za to bomo v skladu z duhom naše ustave, ki narekuje v socialni državi solidarnost med starejšimi in mlajšimi, bogatejšimi in revnejšimi, namenili tudi javna sredstva. Eden izmed vabljenih gostov na sejo Odbora za zdravje minulo soboto mi je ob mojem opozorilu, da bo zasedanje verjetno trajalo pozno v noč, pred vrati dvorane rekel, da je tega navajen, in da je prvič sedel v komisiji za pripravo zakona že leta 2000. Torej, pred dvajsetimi leti. Kar kaže, da gre za zahteven zakon. Predsednik Vlade RS je povedal, da je bilo na Ministrstvu za zdravje narejenih več kot 120 verzij zakonskih besedil in pristavil, da pričakuje, da zakon zagleda luč sveta čim prej. Na odboru za zdravje smo bili nato priče uro in pol nepretrgano dolgem govoru poslanca Janija Möderndorferja, iz stranke LMŠ, ki je sijal od nasprotovanja zakonu ter našteval napake zakona, tako da je še predstavnica Srebrne niti, ki je sicer tudi žolčno nasprotovala zakonu, pod okriljem noči pobegnila iz parlamenta. Svoje nasprotovanje so izrazili tudi v stranki SAB, z opozorilom, da je zakon slab, temu pa so se pridružili tudi v stranki Socialnih demokratov. Nekaj razpravljavcev pa je preveč očitno izkazalo, da pravzaprav sploh niso dobro prebrali besedila zakona. Na plenarnem zasedanju pa smo bili priča vehementnim naštevanjem »dejstev«, da je zakon slab. V resnici drži to, da tudi do plenarne obravnave zakona niso prebrali, še manj pa razumeli, kar odpira vprašanje o opravilni sposobnosti nekaterih razpravljavcev oziroma razpravljavk. Težko je razumeti, da so ljudje, poslanci, ki si na vse kriplje prizadevajo, da zakon ne bi bil sprejet. Lahko le ugibamo, ali jih daje zgolj zavist, da v mandatu Šarčeve vlade, pa tudi mnogih prej ne, niso zmogli pripraviti sicer res zahtevnega zakona ali pa je res mogoče, da opozicija z nazivom KUL zlorabi celo varno starost zgolj za rušenje vlade Janeza Janše. Dolgotrajna oskrba je v zakonu urejena kot javna služba, kar pomeni, da je to za družbo potrebna dejavnost, preko katere se zadovoljujejo javne dobrine in storitve, ki jih v javnem interesu trajno in nemoteno zagotavlja državna oziroma lokalna skupnost, kadar in če jih ni mogoče v celoti zagotavljati na trgu, ter pri tem njen prvenstven cilj ni pridobivanje dobička. Vzpostavila se bo mreža institucij, ki bo zagotavljala to javno službo, katero bodo prednostno sestavljali javni zavodi v javni mreži, kot fleksibilna podpora pa se bodo lahko vključevali tudi zasebniki. Vzpostavljen bo sistem normativov ter sistem kakovosti. Zakon je kot pravno besedilo primerno hierarhično urejen, sistematičen in naslavlja vse prebivalke in prebivalce Slovenije, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. To pa so starejši, ki ne morejo povsem sami skrbeti za sebe, pa tudi invalidi. Pri tem je treba povedati, da se ohranja že pridobljene pravice invalidom, slepi in slabovidni lahko ohranijo sedanji sistem , ki jim omogoča dodatek za pomoč in postrežbo, lahko pa se odločijo za nov sistem, ki je po oceni boljši za njih, vendar je odločitev prepuščena njim. Zakon uvaja nacionalni Strokovni svet, ki daje strokovna izhodišča in strateške dokumente za razvoj dejavnosti dolgotrajne oskrbe. Dolgotrajna oskrba se bo tako izvajala v instituciji ali na domu. Institucije bodo bivalne enote, oskrbni in negovalni domovi, kamor se bo človek lahko umestil glede na svoje potrebe- nazivi teh domov povedo vrsto potreb. Ustanovitelj teh domov bo Vlada RS, torej bodo to javni zavodi, lahko pa bo podelila tudi koncesijo za to zasebniku in predpisala pogoje za pridobitev koncesije. Občina bo ustanavljala javne zavode, ki bodo izvajali oskrbo na domu. V primeru, da bo ustanovitelj ugotovil, da javni zavod ne zmore opravljati dolgotrajne oskrbe, bo podelil koncesijo zasebniku ob zahtevanih pogojih. Oskrbo na domu pa bo lahko opravljal tudi samostojni podjetnik ali fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost ali nosilci dopolnilne dejavnosti in dobi dovoljenje ministra, pristojnega za socialno varstvo. Ta bo izdal dovoljenje tudi javnemu zavodu ali zasebniku, ki bo izvajal dolgotrajno oskrbo v bivalni enoti, minister za zdravje pa bo izdal dovoljenje za opravljanje v negovalnem domu. Izvajalec bo moral biti vpisan v register izvajalcev. Javni zavodi in koncesionarji bodo tvorili javno mrežo, zasebniki jo bodo dopolnjevali po potrebi, kadar ne bo dovolj javnih zavodov, vsi skupaj pa bodo opravljali javno službo. V zakonu je posvečena posebna pozornost kakovosti, tako da so natančno opisani pogoji za opravljanje DO, zahtevani kadrovski in prostorsko tehnični normativi, presojala se bo zmožnost izvajalca, ali lahko opravlja vse zahtevane storitve, obvezno bo znanje slovenskega jezika in nekaznovanost. Pri vseh izvajalcih se bo opravljal nadzor izvajanja DO, administrativni, torej zadostitev predpisanih pogojev ter redni strokovni nadzor praktičnega izvajanja. Administrativni nadzor bo izvajal minister za področje sociale, strokovni pa minister za zdravje, lahko pa bo to nalogo delegiral zdravniški zbornici. Delo pri izvajalcu DO bo vodil koordinator DO, ki bo pripravljal izvedbeni načrt in preverjal izvajanje ter poročal o izvedbi. Vstopna točka za pridobitev pravice bo organizacijska enota Zavoda za zdravstveno varstvo, kjer bo upravičenec ali zanj skrbnik lahko vložil vlogo. Utemeljenost uživanja pravice se bo preverjala vsakih pet let. Dolgotrajna oskrba ne vključuje nastanitve in hrane, torej »hotelske storitve« v bivalnem domu, vključuje pa potrebno medicinsko, negovalno in drugo oskrbo, ki jo človek potrebuje, če je nastanjen v domu, ali pa če stanuje doma. Dolgotrajna oskrba se bo delno financirala iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, delno iz obveznega zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delno iz državnega proračuna, sredstev demografskega sklada, sredstev proračunov EU, donacij in drugih virov. Večstebrna zasnova financiranja zagotavlja stabilen in robusten sistem, ki se ne bo mogel zamajati ob morebitnih krizah. Zakon o dolgotrajni oskrbi zamika uveljavitev zakona, tako da bodo lahko pripravili ustanovitelji vse pogoje za delovanje institucij oziroma koncesionarjev, opravili vse, kar je potrebno za zagon dejavnosti v institucijah, dopolnili zmogljivosti oziroma razpisali koncesije, če ne bodo imeli zmogljivosti v javnih zavodih, pristojni ministri pa sprejeli potrebne pravilnike, ki izhajajo iz zakona. Po dvajsetih letih truda različnih vlad ter pogovorov s strokovnjaki Slovenija končno dobiva vzdržen zakon, ki bo omogočil varno staranje. Pričakovati je, da ga bodo podprli vsi, ki razumejo, da je bil skrajni čas za sprejem, pa ne le zaradi zaveze EU, temveč zaradi ljudi, ki smo soustvarjali to državo in si zaslužimo varno starost. 23.11.2021 Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar: Kdor ne podpira resolucije, ki obsoja vse tri totalitarizme, ni pravi demokrat
Danes je ob grobišču v Kucji dolini pri Podutiku potekala spominska slovesnost s sveto mašo. Spominske slovesnosti se je udeležila tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar, ki je po končani sveti maši vse prisotne tudi nagovorila. Komeroracije sta se udeležila tudi predsednica Ženskega odbora SDS Ljubljana Ksenija Sever in predsednik Krščanskega foruma SDS Dejan Škvarc. V Kucji dolini je pokopanih več kot 800 povojnih žrtev, ki so bili maja 1945 s strani jugoslovanske komunistične oblasti pomorjeni in vrženi v Brezarjevo brezno. Trupla povojno umorjenih so bila zaradi težavnih higienskih razmer iz Brezarjevega brezna v Kucjo dolino prinešena v skupni grob junija 1945. Poslanka SDS Mojca Škrinjar je v svojem nagovoru povedala, da je skupni grob v Kucji dolini tih grob: »Grobovi so vseh vrst. So kamniti, so marmorni, so zeleni, so ocvetičeni in zapuščeni. So grobovi kjer na spomenik zlate črke kričijo v nebo in so tihi grobovi. Grobišče v Kucji dolini pri Podutiku je tih grob.« »V letih 1990-1995 je četrtni skupnosti Šiška s tesno večino vladala Demosova koalicija. Ponosna sem, da sem bila del te koalicija, ko je prišlo do odločitve, da se grobišče v Kucji dolini uredi. Glasovali smo za to, da se ta kraj tudi obeleži. Sprejeli smo Odlok o razglasitvi Velikega Brezarjevega brezna in grobišča žrtev povojnih pobojev za kulturni in zgodovinski spomenik,« je v svojem nagovoru povedala Mojca Škrinjar in jasno obsodila vse tri totalitarizme, ki so slovenskemu narodu povzročila veliko gorja. »Danes smo priča temu, da se sprašujemo ali bo slovenski parlament podpisal in se pridružil resoluciji proti trem totalitarizmom - fašizmu, nacizmu in komunizmu. Kdor koli se sprašuje in dvomi v to, ni pravi demokrat. Mislim, da je edina možnost, da živimo dobro in v sožitju, življenje v demokraciji. Da kot vrednoto poduhovimo demokracijo in človečnost.«
Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar: Od Stevanovića do Prodanovića
Napovedano indijansko poletje je izdalo vremenarje in jesen nas je nenavadno zgodaj opomnila z vetrom, nizkimi temperaturami in nenavadnimi nalivi. Pa ne bom o Greti oziroma podnebnih spremembah oziroma zeleni politiki in prisilnemu prezračevanju šolskih učilnic, skozi katero se skuša #LeviBiznis prebiti do državnega financiranja. Govora je o vroči politični jeseni, ki  še z zadnjimi močmi opleta z repom, da bi ohranila vzporedne mehanizme globoke države, ki jo v odmevni  knjigi s takim naslovom opisuje  Rado Pezdir. Ko je kolesariat nekoliko izgubil privlačnost in so se ljudje naveličali  tovrstnih medijskih  prispevkov, socialna omrežja pa spregledala poplavo “fake” naslovov, ki jih producira  nekaj  elektronskih naslovov iz istega prostora, ki mu lahko  po domače rečemo  #RdečiCenter, si je ta izmislil novo bombico. Anticepilce. Ki so se s petka, ki je bolj primeren za odhod na vikend, preselili na sredo,  napolnili Trg republike in zmetali nekaj deset kilogramov granitnih kock v pročelje parlamenta, skozi luknje v steklih pa še molotovke. To pa ne glede na to, da so vedeli, da nas je nekaj poslank in poslancev, pretežno iz koalicije, še na delu  v sami zgradbi. Seveda so, kakšno naključje, preden se je začela  najhujša invazija na parlament, pobegnili vsi poslanci SD. V dvorani so Levica, SAB in LMŠ pustili po enega ali največ dva svojih poslancev, ki jih očitno štejejo za  drugorazredne, ki jih očitno ni bilo škoda pogrešiti, če bi slučajno parlament začel goreti, kar pa  ni bilo prav daleč od tega. Jaz bi se na njihovem mestu krepko zamislila. In ko smo mislili, da huje že ne more biti, se je od nekod vzel neki Stevanović, ki je pozval celo Slovenijo, naj, pa magari v torek, blokirajo  ljubljanske ceste med najbolj odmevnim dogodkom slovenskega predsedovanja. Tako je lahko častitljiva Rosvita Pesek na Odmevih zaskrbljeno poročala, da je Slovenija poslala v svet čudno sliko. Seveda se je čez teden sredina zgodba ponovila, protestniki pa so bili na koncu mokri in pekočih oči, kar je Stevanovič  na ulici,  del opozicije pa  v parlamentarni dvorani pripisal, po njihovem, teroristični policiji in vladi. Starši, ki zaradi zasedenih ulic niso mogli po svoje otroke v vrtec ali šolo, ljudje, ki so hiteli  k zdravniku ali na sestanek, so bili kolateralna škoda revolucije, ki Stevanovića in njegovih podpornikov prav nič ne briga- cilj posvečuje sredstva! Izgredi mečejo slabo luč tudi na petkove kolesarje in levo opozicijo (Foto: zajetje zaslona) Revolucija pa ima dva obraza, kjer je zgoraj opisani zgolj senca pravega. Ta, pravi, je viden v drugem koraku, ki  želi narediti  mednacionalno  razprtijo, in če ne gre s kolesom, gre pa s trdim ali mehkim č. V času Jugoslavije je nekaj Slovencev odšlo v druge republike, še več pa je prišlo državljanov iz drugih republik v Slovenijo. Nekateri kot fizični delavci, drugi kot uradniki ali podjetniki. Danes živi v Sloveniji že tretja ali četrta generacija priseljencev, ki je ne loči od avtohtonega ljudstva nič drugega kot zadnja črka v priimku, trdi č ali mehki ć. Med njimi so pridni  delavci, obrtniki,  uspešni športniki,  učitelji, zdravniki, učenci, dijaki.  Res, tudi med potomci priseljencev so, kot med avtohtonimi Slovencev takšni in drugačni, dobro in zlo je porazdeljeno, žal, med vse ljudi. Zato je kot bomba udaril kratek in iskren zapis Igorja Prodanovića, ki je nalil čistega vina vsem, ki so hoteli zanetiti državljansko vojno med  trdim in mehkim č jem: proglasil se je za migranta, katerega starši so prišli v Slovenijo iskat boljši kruh, našel svojo novo domovino, ki jo spoštuje in jo ima rad, je visoko izobražen in pridno dela za preživetje svoje družine. Dokaz, da živimo v normalni družbiIgor ni pozabil svoje prvotne domovine, obišče svoje sorodnike v Bosni,  se udeležuje verskih praznovanj in družinskih srečanj,  razume in spoštuje kulturne razlike  obeh svojih domovin. V svojem zapisu pa poudari, da  kot priseljenec  spoštuje slovensko kulturo in tradicijo ter pozove vse, avtohtone Slovence in priseljence vseh generacij k strpnosti in medsebojnemu spoštovanju,  k skupnemu soustvarjanju blaginje Slovenije, zdraharjem pa pokaže možnost enosmerne vozovnice. Igorjev zapis na socialnih omrežjih je doživel nesluten pozitiven odziv. To pomeni, da vendarle živimo v normalni družbi. Kar pa seveda Rdečemu Centru ne ustreza. Še iz časov socialistične revolucije ve, da  zdraharji  in prevratniki najlaže prevzamejo oblast v   razburkanem ozračju vojne, kot je bilo med drugo svetovno vojno, ko je  komunistična partija  zlorabila narodnoosvobodilno gibanje za uničenje demokracije in  z zločini, strahovlado in goljufijo  prevzela in obdržala oblast  dolga desetletja. Prodanović si zasluži globoko spoštovanjeLeta 1991 se je Slovenija osamosvojila, postala država ter z dvojnim predsedovanjem  Evropski uniji, z dosežki svojih pridnih državljanov pridobila velik ugled. Ta bi bil še večji, ko bi gospodarstvo  in javni sektor lahko deloval brez vzporednih mehanizmov globoke države, ki pa se je očitno nismo  osvobodili. Želi vztrajati ob svojih mafijskih rabotah, uničevati delo pridnih rok vseh, ne glede na to, kako se končujejo njihovi priimki, za ta namen pa je  pripravljena ustvariti »bad guy«  Zorana Stevanovića, da bi lahko zanetila prepir v Sloveniji zaradi ene same črke. Igor Prodanović se je temu uprl, zato zasluži globoko spoštovanje za svoj pogum, kar pa so mu izkazali tudi  tisoči na  socialnih omrežjih. Igor  Prodanović je bil zaradi tega deležen tudi nekaj groženj, niso številne, so pa zato toliko bolj nevarne. Igor  je miroljuben državljan, ima družino, ki si ne zasluži živeti v nevarnosti. Zato povem: Vsi smo Igor, ne boste nas utišali! Čeprav se ne počutimo dobro ob  ujetosti v napadenem parlamentu, četudi hodimo previdno po cestah, stojimo v zastojih, povem – nismo razdeljeni, složni smo! Želimo živeti v pošteni, zdravi in blagostanja polni družbi. Normalni družbi! Mojca Škrinjar
Moje delo
Mojca Škrinjar
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša znanosti več sredstev kot kadarkoli doslej
Poslanci in poslanke so na 25. redni seji Državnega zbora obravnavali predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Predstavila sem stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Stališče objavljam v celoti. Vlada RS je v parlamentarno obravnavo dala dolgo pričakovan Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Pristojno ministrstvo za izobraževanje je zakon dolgo in intenzivno usklajevalo z vsemi deležniki. Naloga je bila težka, saj je sistem znanosti v tranziciji od socialističnega do modernega, potreboval tako podporo samih dejavnikov v znanosti kakor tudi širše družbeno razumevanje vloge znanosti, brez katere danes ni mogoče uspešno in konkurenčno razvijati industrije, kmetijstva, zdravstva, izobraževanja, okoljevarstva - skratka vseh segmentov aktivnosti družbe in posameznika. Eden ključnih razlogov sprememb zakona so ocene doma in v EU, da je naš javni raziskovalni sektor premalo uspešen in neprilagojen zahtevam časa, zato je bilo potrebno sistem posodobiti. Tako avtor zakona, pristojno ministrstvo za izobraževanje in znanost, uvodoma izpostavi pomen in poslanstvo znanosti: »Država Slovenija ob upoštevanju družbene odgovornosti priznava trajno zavezanost znanosti in razvoju ter priznava njuno pomembno vlogo pri družbenem napredku in ustvarjanju blaginje za svoje državljane. Izhajajoč iz strateških dokumentov Slovenija podpira celovitost in nedeljivost znanosti ter krepitev avtonomije znanosti in njenih institucij (tako javnih raziskovalnih kot tudi javnih visokošolskih zavodov) ob hkratni podpori usklajeni soodvisnosti znanosti, razvoja in inovacij, kar edino zagotavlja splošni družbeni napredek in blaginjo.« Ob nastajanju zakona je bilo veliko opozoril namenjenih pomenu razvoja inovacijske dejavnosti. Zakon jo ustrezno naslovi. Splošni cilj zakona je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse, s kritično presojo družbe, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Med številnimi, enako pomembnimi posebnimi cilji, pa so v tem hitrem pregledu zakona posebej vredni omembe: - zagotavljanje ustrezne raziskovalne infrastrukture ter avtonomija javnih raziskovalnih zavodov;- krepitev prenosa znanja in znanstvenoraziskovalnih rezultatov ter tehnologij na vsa področja družbenega in gospodarskega razvoja ter spodbujanje na znanosti temelječega inoviranja; - spodbujanje inovacij ter s tem večanje produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu;- zagotavljanje ustrezne finančne podpore aktivnostim znotraj znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema. Zakon je dobro strukturiran, opredeli znanstveno raziskovalni sistem v državi, vlogo države in Razvojnega sveta, opiše programe, določi javno službo ter vlogo Javne agencije za raziskovalne dejavnosti Republike Slovenije. Zakon natančno določi tudi sistem financiranja in načine sodelovanja na javnih razpisih za raziskovalne projekte. Zakon v 93. členu določi, da se sredstva, namenjena za državno financiranje znanosti povečujejo za 0.08 odstotne točke letno, dokler ne dosežejo 1% BDP, kar predstavlja dobro osnovo za razvoj znanosti. Spodbujanje radovednosti ob hkratni kompetenci kritičnega razmišljanja ter discipliniranem razvrščanju in ocenjevanju podatkov, povezovanje področij, prepoznavanje skupnih in diametralno nasprotnih točk se mora začeti že v zgodnji mladosti. Zakon tako družbo naslavlja z načeli, ki znanosti omogočajo širjenje zavedanja o pomenu znanosti in raziskovanega duha sistematično spodbuja z instrumenti, ki so na voljo, tako v zgodnji dobi učečega bitja do vseživljenjskega izobraževanja ter zagotavlja ustrezne pogoje za delovanje znanosti, tako v javni kakor tudi v zasebni sferi, vse pa v službi človeštva, s ciljem materialnega in duhovnega blagostanja. Zakon je izjemnega pomena za razvoj Slovenije v celoti, pomemben je tudi zaradi spodbujanja raziskovalnega in inovacijskega duha, kar bo skupaj z uspešnimi gospodarskimi, socialnimi in izobraževalnimi politikami konkretne Vlade RS uvrstilo Slovenijo med najuspešnejše države Evropske unije. Slovenska demokratska stranka bo soglasno podprla Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar
Poslanka Mojca Škrinjar in učiteljica Alenka Helbl v Temi dneva: Šole niso imele težav z organizacijo pouka na daljavo
Sindikat Sviz z glavnim tajnikom Branimirjem Štrukljem na čelu zahteva odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, saj so prepričani, da resorja ni vodila dobro. Poslanka SDS Mojca Škrinjar zavrača obtožbe Sviza in poudarja, da slednji postajajo vse bolj podobni politični stranki. Pri tem je opozorila, da bi morali v tem primeru ustanoviti politično stranko, delo ministrice pa je pohvalila. Podobno meni tudi učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl. Kot poudarja, so bili učitelji priča novi situciji, na katero so se uspešno prilagodili in so imeli zadostna navodila. Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zadovoljni,” je pojasnila.  Sindikat Sviz je v teh dneh intenzivno zbiral podpise med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju pod poziv za odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, akcija pa se je zaključila v petek. S tem želijo po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja predvsem dati jasno sporočilo, kako ocenjujejo vodenje tega resorja zadnjem letu. Poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije – Sviz po Štrukljevih besedah na nek način predstavlja ovrednotenje enoletnega dela na področju vzgoje in izobraževanja.  Odločitev, ali bodo prispevali podpis, bo tokrat izključno v rokah zaposlenih, je ob tem poudarila predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički. Kustečeva po njenih besedah ni prednostno izpostavljala niti zagovarjala ciljev, potreb in idej vzgoje in izobraževanja, prav tako ni pokazala volje in pripravljenosti za dialog z zaposlenimi. “Vztrajno je odklanjala in ignorirala naše pozive, da bi lahko odločali pri oblikovanju ukrepov, ki posegajo na področje naše dejavnosti,” je poudarila. Je politika preveč zašla na področje šolstva? SVIZ-u v strankah koalicije očitajo politikantstvo, ki nima kaj veliko skupnega z realno oceno dela aktualne ministrice, kar je prepričana tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar. “SVIZ s svojim delovanjem v zadnjem času dokazuje, da je bolj politična stranka, podaljšek levih strank – levice ali levega pola parlamenta, kot pa dejansko stanovska organizacija, ki bi se morala brigati predvsem za pogoje dela in plač učiteljev,” je dejala Škrinjarjeva. Kot opaža plače v zadnjem času niso več problem, temveč SVIZ le pomaga rušiti vlado.“Sviz si lahko privošči to delo, samo naj se potem preoblikuje v politično stranko in gredo na volitve.” Mojca Škrinjar (Foto: Zajem Zaslona Nova24TV) Kritični pa niso bili samo v Svizu, temveč tudi v Združenju ravnateljev, saj so menili, da o ukrepih zaradi covida-19 nikoli niso bili dovolj dobro obveščeni. Škrinjarjeva je prepričana, da ob številu okrožnic, ki so jih prejeli, je še najmanj na mestu pritožba, da so bili premalo obveščeni. Ocenjuje, da so bili mogoče še celo malo preveč obveščeni zaradi odločitev ustavnega sodišča, da je potrebno preverjati in posebej predpisovati omenjene informacije. “Ravnatelji so dobili vse potrebne informacije. Ocenjujem, da so bile informacije dovolj široke, dovolj globinsko usmerjene, tako pedagoško, kot organizacijsko, da tukaj ne bi smelo biti nobenih pritožb,” je dodala. Foto: Zajem Zaslona Nova24TV Učiteljica na sredni šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl pravi, da so poziv k podpisu prejeli tudi na njihovi šoli, saj vse šole spadajo k tej organizaciji. Strinja se s trditvijo Škrinjarjeve, da so v šolstvu prejeli zadostna navodila v času epidemije. “Jaz sem prepričana, da smo se ravno v tem času lahko učitelji veliko naučili,” je še dodala.  Sama kot učiteljica pravi, da toliko navodil in odločitev, ki so jih prejeli niti ne bi potrebovala. “Namreč osnovni ukrepi so bili bistveni: maske, razkuževanje, varnostne razdalje in pa pouk na daljavo, ki se je izkazal v marsikaterem primeru za odličen,” je še dodala. Na navodila o poteku pouka je vplivala predvsem stroka Očitke, da je največji vpliv za organizacijo pouka v šolah imel predsednik vlade Janez Janša, Škrinjarjeva zavrača. “Največji vpliv je imela epidemiološka stroka in NIJZ. Ti so oblikovali smernice po katerih je morala delovati tudi ministrica,” je pojasnila. Pri tem še meni, da je Kustečeva pri tem ravnala ustrezno. Na vprašanje ali je bilo mučno delati na daljavo mučno, Helblova odgovarja, da je bil drugačen pristop. “Bilo je mogoče na začetku veliko dela, preden smo vse to osvojili,” je dejala. Kot v nadaljevanju pojasnjuje se je njihova šola že poleti odločila, da bodo intenzivno pripravljali s pomočjo tečajev uporabe spletnih orodij in je v drugem valu potekal pouk po urniku. Učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl (Foto: Zajem zaslona Nova24TV) Pri tem tudi pove, da je bilo včasih mučno, saj je šlo za novo situacijo, dodatno pa so morali ostati pozitivni, da so spodbujali dijake. Denimo opazila je tudi, da si dijaki nič kaj dosti niso želeli čimprej nazaj v šolo. Glede na proteste dijakov, ki so bili kaznovani, Škrinjarjeva pravi, da je pravilno, da dijaki mislijo s svojo glavo, a bi morali svoje mnenje izražati na način, ki je zakonit. “Če se moramo držati zakonov, se jih morajo tudi oni,” je dejala. S tem se strinja tudi Helblova, ki prav tako meni, da mora vsak odgovarjati za svoja dejanja, kljub temu, da je šlo za situacijo, ki smo ji bili priča prvič. Dijaki so osvojili tudi drugačna znanja od prejšnjih let Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zadovoljni,” je pojasnila. Pri tem še meni, da rezultati mature ne bodo nič slabši od prejšnjih let. Škrinjarjeva še na koncu meni, da je covid prinesel številne priložnosti v šolstvu za bolj fleksibilen urnik, pouk in delo. Opazila je, da je bilo tudi manj ocenjevanja in več poglabljanja v talente vsakega posameznika. “Krasno je bilo to šolsko leti, ki je imelo eno samo ocenjevalno obdobje. Jaz bi ohranila manj ocen in več pogovora z dijaki in učenci,” je še dodala. Sara Rančigaj vir
Mojca Škrinjar
Sprememba Zakona o vrtcih zagotavlja varno okolje za najmlajše ter opazno izboljšuje finančni položaj mladih družin
Z novelo zakona o vrtcih se ponovno uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je hkrati s starejšim vključen v vrtec, za tretjega in nadaljnje pa je brezplačen tudi brez pogoja hkratne vključenosti. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, so plačila za mlajše otroke oproščeni. Svetovna finančna kriza leta 2009 je vplivala tudi na Slovenijo, ki je morala tako kot druge države krčiti javna sredstva in je tako v letu 2012 začasno umaknila določilo o brezplačnosti vrtca za drugega in naslednje otroke, vključene v vrtec hkrati s starejšim, ki je bila uveljavljena leta 2008, v vladi, ki jo je vodil sedanji premier, gospod Janez Janša. Ne glede na to, da se je Slovenija 2014 izkopala iz recesije in beležila najprej 0,8-odstotno, nato pa vsako leto večjo rast, ni bilo ob napovedi višine javnega dolga 80,4-odstotkov, za leto 2015 pa celo 81,3-odstotkov, politične volje za vrnitev ukrepa vse do danes. Ukrep je v letih od 2008 dalje prinesel veliko vključenost otrok v vrtce, hkrati se je zaradi tega povečala tudi rodnost v Sloveniji, kar je močno izboljšalo demografsko sliko. Ukrep je zahteval od občin, da striktno izpolnjujejo že desetletje staro zakonsko določilo, ki v 10. členu določa: Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Žal vse občine niso izpolnjevale tega določila iz različnih razlogov. Zaradi tveganja, na katerega je opozorilo tudi Računsko sodišče RS, da država prepušča sivemu trgu preveliko število otrok, za katere ne veljajo prav nobeni pogoji, je novela Zakona o vrtcih 2008 prinesla tudi tim. institut »varuha predšolskih otrok na domu«, ki je omogočil fizičnim osebam, da so se vpisale v register varuhov predšolskih otrok pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kljub pestrim možnostim, ki jih dajeta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o vrtcih s tem, ko omogočata zasebnikom, da ustanovijo zasebni vrtec ali opravljajo predšolsko vzgojo kot zasebni vzgojitelji ali varstvo otrok kot varuhi predšolskih otrok, pa so se na tem področju pojavili številni ponudniki varstva otrok, ki se izogibajo registrskim postopkom, v katerih bi morali izkazati izpolnjevanje predpisanih pogojev pri varuhu predšolskih otrok na domu. S tem predstavljajo nelojalno konkurenco tistim izvajalcem, ki so zagotovili izpolnjevanje vseh predpisanih kadrovskih in prostorskih pogojev in ki delujejo na zakonit način. S tem se vzpostavljajo tvegane situacije za otroke, ki so nedopustne, zato novela, ki je pred nami, za preprečitev tovrstnih ravnanj vsebuje ustrezne ukrepe, ki bodo inšpektorjem omogočali takojšnje učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah predpisov. Nova določba opredeljuje prepoved opravljanja dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok vsem pravnim in fizičnim osebam, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, izvzema pa fizične in pravne osebe, ki izvajajo le storitve, namenjene predšolskim otrokom, če se izvajajo tako, da njihov namen ni varstvo predšolskih otrok. Primeri takšnih storitev so tečaji tujih jezikov, organizacija rojstnodnevnih zabav in podobno, kar bo vse opredelil podzakonski predpis. Zakon torej zagotavlja varno okolje za najmlajše ter opazno izboljšuje finančni položaj mladih družin, in posredno vzpostavlja pogoje za večjo rodnost, zato ga bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli. Mojca Skrinjar
Mojca Škrinjar
Vprašanje ministru za okolje in prostor o kanalu C0 v Ljubljani
POSTAVLJENO VPRAŠAJE NA SEJI DZ  Datum seje: 21.9.2020 Številka seje: 20. Vsebina: MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Spoštovani gospod minister, sprašujem vas: Kako boste v okviru svojih pristojnosti zagotavljali ustavno pravico do čiste pitne vode prebivalkam in prebivalcem Ljubljane, ob problematični občinski gradnji kanalizacije čez zalogovnik ljubljanske pitne vode, ki vodi kanalizacijo iz Medvod in Vodic do ljubljanske čistilne naprave preko zalogovnika čiste pitne vode, tako imenovani kanal C0? Državni zbor je jasno izrazil pomisleke ob tej gradnji, vi pa ste ustavili revizijo projekta. To med nami, Ljubljančankami in Ljubljančani, zbuja strah, da bomo ostali brez čiste pitne vode. Izvedba s togimi cevmi, obloženimi z betonskimi bloki, je namreč po mnenju stroke neprimerna za premikajoči teren. Sprašujem vas: Ali si boste prizadevali pridobiti podatke o tesnosti že obstoječe podobne konstrukcije cevovoda od Medvod do Broda? Obstajajo trditve o puščanju te povezave. Sprašujem vas tudi: Ali vam je poznano mnenje strokovnih inštitucije, konkretno Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je letos v mnenju eksplicitno zavrnil že potek trase? Ali na svetu obstaja podoben primer, da bi kanalizacija tekla skozi zaloge pitne vode? Naj pripomnim, da, kot poznam trditve v stroki in laični javnosti, prevladuje mnenje, da bi bilo problem kanalizacije Medvod in Vodic možno rešiti na drug, bolj ustrezen način. Zavedam se, da ste ob nastopu funkcije naleteli na že obstoječe stanje, vendar vas pozivam in vas prosim za mnenje o zadevi, o problemu in vas prosim za rešitev, kajti menim, da sta vrednoti zdravje in čisto okolje pravzaprav na enem najvišjem mestu na lestvici vrednot. USTNI ODGOVOR Datum seje: 19.10.2020 Številka seje: 21. Vsebina: MAG. ANDREJ VIZJAK: Morebiti je res nekoliko vibracij v javnosti povzročila odločitev Ministrstva za okolje, da ne naroči revizije gradnje kanala C0 skladno s projektno nalogo, ki je bila izdelana v prejšnjem mandatu oziroma ki je bila pripravljena na ministrstvu pod prejšnjim ministrom. Eden izmed formalnih razlogov je tudi, ker pred rebalansom ni bilo zadosti sredstev. Obstaja pa še bolj pomemben vsebinski razlog. Namreč ta revizija se nanaša na vsebino, ki pa je prav v tolikšni meri oziroma še večji meri pokrita z odločitvijo, da je potrebno za kanal C0 izdelati presojo vplivov na okolje. Namreč v projektni nalogi za revizijo je bila cela kopica vsebin, ne pa vse, ki so v podzakonskih aktih, ki urejajo vsebino presoje vplivov na okolje zajeti. Nedavna odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje je, da bo moral investitor, to je Mestna občina Ljubljana, za kompletni povezovalni kanal C0 pridobiti okoljevarstveno soglasje po predhodni presoji vplivov na okolje. S tem se bo ta trasa glede na tehnične rešitve, ki so bile vmes tudi že modificirane, proučila glede na tehnične rešitve iz vseh okoljskih vidikov: tako vpliva na podzemne vode, vodne vire kakor tudi vpliva na naravne vrednote, konkretno Naturo 2000, ki tam poteka, na nepremičnine in na vse dejavnike, deset jih je, ki so povezani z vplivi na okolje. To je najpomembnejše. Drugo, kar je zelo pomembno, je to, da bomo v okviru revizije, ki jo sedaj pripravljamo in usklajujemo, ker gre za medresorsko revizijo, revidirali pravzaprav izbor te trase. Jaz mislim, da je ključni problem v tem. Mimogrede, revizija, ki jo je želelo naročiti prejšnje ministrstvo, sploh ne odgovarja na to vprašanje. Jaz pa mislim, da je to najpomembnejše. Ali je bila trasa kanala C0 skozi vodovarstveno območje izbrana kot najustreznejša, proforma samo, ali je pa to dejansko okoljsko in vsebinsko najustreznejša trasa? Jaz sem pogledal nekatere dokumente, ki so botrovali tej odločitvi, da je C0 skozi vodovarstveno območje najustreznejša varianta po mnenju investitorja, to je Mestne občine Ljubljana, vendar se mi poraja dvom tako glede gospodarnosti te odločitve kot tudi sprejemljivosti do okolja. Tako da brez skrbi, želim povedati pred nadaljevanjem, da je ta projekt trenutno ustavljen, ne odvija se nobena aktivnost, tudi nobenega dovoljenja ni moč izdati, zaustavljena so vsa plačila, tudi tista zaostala, ki bi morala biti zaradi tega, ker ne želimo na Ministrstvu za okolje prevzemati tveganj s poplačevanjem že zapadlih situacij, glede na to da 2 ne vemo, ali je ta projekt sploh okoljsko sprejemljiv. Ko bo izdelana presoja vplivov na okolje in ko bo izdano okoljevarstveno soglasje, seveda če bo, bo to povzročilo lahko nadaljevanje projekta. Do takrat pa ne moremo prevzemati teh odgovornosti. Kar se tiče preostankov potrebnih gradbenih dovoljen, seveda leta ne morejo biti izdana in tudi gradnja se ne more nadaljevati, dokler ni zaključena presoja vplivov na okolje.   Datum: 15. oktober 2020 g. Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora Zadeva: Ustno poslansko vprašanje V skladu z 240. in 242. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem prijavo ustnega poslanskega vprašanja za 21. sejo Državnega zbora v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za kanalizacijski kanal C0 na vodovarstvenem območju v mestni občina Ljubljana, ki ga naslavljam na ministra za okolje in prostor, mag. Andreja Vizjaka. S spoštovanjem! Mojca Škrinjar, poslanka V prilogi: - ustno poslansko vprašanje 2 VSEBINA USTNEGA POSLANSKEGA VPRAŠANJA Ministru za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku, bom zastavila ustno poslansko vprašanje ali je bila opravljena kakšna analiza pridobivanja gradbenega dovoljenja za kanal C0 in drugih spremljajočih dokumentov. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si POTRJEN Številka: 001-153/2020/5 Datum: 12. 11. 2020 Zadeva: Pisno poslansko vprašanje v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za gradnjo kanala C0 Zveza: Vaš dopis št. 020-07/20-1429/1 z dne 19. oktober 2020 V pisnem poslanskem vprašanju poslanka državnega zbora gospa Mojca Škrinjar naslavlja na ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka vprašanja v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za gradnjo kanala C0 na vodovarstvenem območju v Mestni občini Ljubljana. Zanima jo, ali je bila opravljena kakšna analiza pridobivanja gradbenega dovoljenja za kanal C0 in drugih spremljajočih dokumentov in prosi za seznanitev z morebitnimi ugotovitvami. Ministrstvo za okolje in prostor je do sedaj izvedlo že več aktivnosti v zvezi s postopki povezanimi s projektom izgradnje kanala C0. Drugostopni organ ministrstva je kot nadzorstveni organ po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu: ZUP) izvedel nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo izdanih gradbenih dovoljenj v letih 2018 in 2019 za gradnjo oz. za dograditev javne kanalizacije C0, pri čemer je preverjal izključno zakonske razloge (274. člen ZUP): Izdano gradbeno dovoljenje lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Nadzorstvena presoja je obsegala tudi presojo obstoja ničnostnih razlogov po določbah 279. člena ZUP: Postopek nadzorstvene presoje po določbah ZUP v zvezi z obravnavanimi gradbenimi dovoljenji je nadzorstveni organ v vseh primerih obravnavanja ustavil, ker ni bilo podanih oz. ni našel nobenega od izrecno predpisanih razlogov za ukrepanje. Nadzorstveni organ v obravnavanih primerih gradbenih dovoljenjih ni zasledil obstoja razlogov za ukrepanje po 1. odst. 274. člena ZUP, niti ni ugotovil očitne kršitve materialnega predpisa iz 2. odst. istega člena ZUP, pri čemer je dejstvo, da je prekluzivni rok za ukrepanje zaradi slednje kršitve pri večini obravnavanih dovoljenjih že pretekel (eno leto od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena). Enako velja glede možnih kršitev po 3. in 4. točki 274. člena ZUP. Predmetna gradbena dovoljenja tudi niso imela razlogov, ki bi implicirale na ugotovitev ničnostnih razlogov po zgoraj cit. določbah 279. člena ZUP. Ministrstvo je pridobilo tudi podrobno pravno analizo postopka izdaje gradbenega dovoljenja in povezanih upravnih postopkov, ki jo je izdelal zunanji ekspert. Pravni mnenji eksperta obravnavata ugotovitve glede zakonitosti upravnih odločb s pojasnilom o učinkih pravnomočne Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič, predsednik POTRJEN upravne odločbe in pregledom izrednih pravnih sredstev, pravno presojo postopkov izdaje gradbenega dovoljenja in njegovih sprememb ter ekspertne ugotovitve glede postopkov izdaje ostalih potrebnih soglasij in mnenj, ki so bila izdana v zvezi z zadevno operacijo. V sklopu teh pravnih mnenj je bil izdelan tudi osnutek naznanila suma storitve kaznivega dejanja, saj je zunanji strokovnjak svetoval ministrstvu, da se naznani sum storitve kaznivega dejanja na Okrožno državno tožilstvo. Bistvene ugotovitve pravnih mnenj so, da je prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014, ki je bilo sicer izdano le za del trase, nepravilno in nezakonito zaradi napačne uporabe materialnega predpisa. Poleg tega bi bilo v nasprotju s sklepi Agencije RS za okolje, da presoja vplivov na okolje zaradi nepomembnih vplivov na okolje ni potrebna, obvezno potrebno izvesti tudi presojo vplivov na okolje, ki v času izdaje prvotnega gradbenega dovoljenja ni bila izvedena. V gradbenem dovoljenju in že prej v projektni dokumentaciji je objekt opredeljen kot manj zahteven objekt, kar ni skladno s predpisi, saj gre glede na premer kolektorja C0 1200 mm za zahteven objekt. Prvotno gradbeno dovoljenje je bilo sicer v letu 2016 spremenjeno glede spremembe klasifikacije objekta gradnje v zahtevnega. Nadalje iz pravnega mnenja zunanjega strokovnjaka izhaja, da je vodno soglasje Agencije RS za okolje iz leta 2013 pomanjkljivo in sporno, saj ne vsebuje vsebinske presoje projektnih pogojev izdajatelja soglasja in s tem ni mogoč preizkus razlogov o odločilnih dejstvih za njegovo izdajo. Ugotavlja še, da gre pri tem vodnem soglasju in upoštevaje neizvedeno presojo vplivov na okolje tudi za kršitev pogojev iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Pravno mnenje problematizira tudi upoštevanje tega vodnega soglasja v postopku spremembe gradbenega dovoljenja zaradi poteka rokov v zvezi z veljavnostjo vodnega soglasja. Pravno mnenje zunanjega eksperta nakazuje tudi na pomanjkljivo skrbnost ter nezakonito postopanje Agencije RS za okolje glede sklepov, s katerim je bilo odločeno, da ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja ter da ni potrebna presoja vplivov na okolje. Sklepa ne vsebujeta ustrezne vsebinske argumentacije v smislu upoštevanja meril iz zakonodaje, poleg tega je izpostavljena nenavadna hitrost izdaje sklepa, gre za štiri delovne dni, saj se v podobnih primerih postopki glede na njihovo strokovno zahtevnost vodijo precej dlje časa, predpisi predvidevajo rok dveh mesecev, saj gre po ZUP za zahtevnejšo upravno zadevo, za katero je predviden poseben ugotovitveni postopek. Oba navedena upravna akta bi glede na pravno mnenje zunanjega eksperta lahko opredelili kot nezakonita, kar bi lahko vplivalo tudi na gradbeno dovoljenje. Vendar pa zaradi učinka pravnomočnosti v gradbeno dovoljenje ni mogoče poseči drugače, kot z izrednimi pravnimi sredstvi, ki pa so zelo restriktivna pri uporabi in se lahko uporabijo le v posebno upravičenih okoliščinah in v konkretni zadevi takšne okoliščine niso izkazane, kar so tudi ugotovitve ministrstva v okviru nadzorstvene presoje. S tem v zvezi dodajamo še, da je bilo v skladu z vsemi ugotovitvami 28. 2. 2020 posredovano naznanilo suma storitve kaznivega dejanja na Okrožno državno tožilstvo. Poleg tega je ministrstvo že pred tem opravilo izredno notranjo revizijo postopkov izdaje upravnih aktov v zvezi z gradnjo Kanala C0. Notranja revizija ni ugotavljala zakonitosti pravnih aktov, ampak, ali so bili postopki kot zahtevajo evropske uredbe o evropskih strukturnih in investicijskih skladih sledljivi in primerno nadzorovani ter ali so javni uslužbenci delovali v skladu s potrebno poklicno skrbnostjo. Revizija je pokazala, da je prišlo pri posameznih primerih do nekaterih odstopanj glede na predpisane postopke, da so bili nekateri predpisi uporabljeni brez zadostne naslonitve na vsebinska izhodišča in da za posamezne primere niso bile določene primerne klasifikacije. Po končani reviziji so bili izdana priporočila za nadaljnjo delovanje ministrstva pri zadevah z visoko in srednjo stopnjo tveganja. POTRJEN Ponovno poudarjamo, da bo moral investitor (to je Mestna občina Ljubljana) za dokončanje kanala C0 pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja, v okviru tega postopka pa bo treba izvesti tudi presojo vplivov na okolje ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. Agencija RS za okolje je v predhodnem postopku že odločila, da bo treba za pridobitev gradbenega dovoljenja izvesti presojo vplivov na okolje. V postopku presoje vplivov na okolje bodo posledično obdelane vse možne tehnične rešitve in pogoji za umestitev kanala C0 na področju ljubljanske podtalnice. Poleg tega so trije gradbeni inšpektorji izvedli več nadzorov v konkretni zadevi gradnje povezovalnega kanala C0 po uradni dolžnosti ter uvedli več inšpekcijskih postopkov, med drugim tudi nadzor nad vgradnjo gradbenih proizvodov, vendar do sedaj v postopkih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. S spoštovanjem, Mag. Andrej Vizjak minister  
Mojca Škrinjar
Poslansko vprašanje ministru za gospodarstvo in ministru za delo, družino...
POSTAVLJENO VPRAŠAJE NA SEJI DZ Datum seje: 16.11.2020 Številka seje: 48. izredna Vsebina: MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Gre za kompleksno problematiko, zato sem vprašanje naslovila na oba. V seznam občutljivih tem v Sloveniji sodi odnos do ranljivih skupin ljudi. To so invalidi, starejši, bolni in socialno deprivilegirani ljudje, kakor je tudi taka občutljiva tema ohranitev slovenske kulture in jezika. Zanesljivo moramo biti najbolj zaskrbljeni, ko en problem naslavlja več kategorij. Primer, kjer se srečuje, hkrati več hudih problemov, je denimo Osilnica. Ni pa to edina taka občina v Sloveniji, kjer se je gospodarstvo skoraj ustavilo, ljudje zapuščajo kraj. Z največjimi napori, prošnjami različnim ministrom, celo predsednika države je v preteklosti uspelo Osilnici ohraniti podružnično šolo. Če je ne bi, bi v stiski starši učence spričo zapletene cestne povezave do matične šole in dolgotrajne vožnje zelo verjetno vključili otroke v hrvaško šolo, ki je le streljaj čez bližnjo mejo. Želim poudariti, da so Osilnica kot tudi podobna območja v Sloveniji strateškega pomena za obstoj Slovencev in slovenske kulture na obmejnem področju. Ena izmed dejavnosti, ki jo Osilničani vidijo kot dejavnik razvoja, je do sedaj še nedokončan dom za starejše, za katerega verjamejo, da bo v skladu s koalicijsko pogodbo tudi dokončan v najkrajšem času. Ob predpostavki, da ne gre dvomiti v koalicijsko pogodbo, sprašujem: Ali v okviru razvojnih načrtov in idej vlada načrtuje, kako bi zbrala najboljše ideje in pobude v državi, ki bi celostno naslavljale probleme demografsko in gospodarsko deprivilegiranih občin? Ob odlivu najbolj ambicioznih ljudi iz takih usihajočih območij, kar lahko razumemo, je težko pričakovati živahno burjenje najboljših idej v okolju. Ali Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti morda vsako zase ali skupaj načrtujeta interdisciplinarne poizkuse, ki bi vključevali zbiranje idej z različnih smeri: ekonomija, kulturna dediščina, urbanizem, arhitektura, kmetijstvo, šport ter spodbujali razvoj? Morda bi lahko vključili tudi študente, diplomante, doktorante različnih smeri, da bi pripravili svoje ideje. na koncu koncev Slovenija tudi plačuje visokošolski študij in aplikativne naloge s tega interdisciplinarnega področja bi bile dobrodošle. USTNI ODGOVOR Datum seje: 16.11.2020 Številka seje: 48. izredna Vsebina: ZDRAVKO POČIVALŠEK: Zakon o spodbujanju skladnega in regionalnega razvoja določa problemska območja z visoko brezposelnostjo in obmejna problemska območja kot prioritetna območja vseh razvojnih politik. Z uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij so natančno opredeljena merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila. Med obmejna problemska območja se tako uvršča 90 občin. V teh občinah pa živi petina vseh prebivalcev, ki lahko živijo na izredno redko poseljenem območju. Podrobneje to področje ureja še program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, ki je v pripravi. Namen je izboljšati kakovost življenja prebivalcev, spodbuditi podjetniški potencial in preprečiti odseljevanje ljudi iz teh delov države. Vsekakor je cilj omogočiti enakovredne pogoje dela in življenja na celotnem območju države. Načrtujemo, da se bodo ukrepi iz programa začeli izvajati v letu 2021. Pri tem sodeluje devet ministrstev. Ukrepi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so naslednji. Naše ministrstvo bo izvajalo podobne ukrepe, kot jih že izvaja na področju ohranjanja in odpiranja delovnih mest, na področju spodbujanja turizma, zlasti aktivnosti za razvoj infrastrukture in turističnih produktov. Ministrstvo že izvaja ukrepe in ima zanje ustrezno namenjena in razdeljena sredstva v letih 2020, 2021, subvencije za spodbujanje investicij, opremljanje poslovnih con za znanega investitorja na obmejnih območjih, subvencije za zagon podjetij na problemskih območjih preko slovenskega podjetniškega sklada, ugodne razvojne kredite za investicije preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada, objavljen imamo tudi javni razpis Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti. Na razpisih našega ministrstva se projektom z obmejnih problemskih območij določijo dodatne točke pri izboru, se pravi, da imajo prednost. Ker ste eksplicitno omenili Občino Osilnica je ta tudi vključena v program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 11-20. Več o tem bom potem odgovarjal poslancu gospodu Predragu Bakoviću, ki je postavil eksaktno na to vprašanje. Trenutno pa potekajo tudi pogajanja z Evropsko unijo glede nove finančne perspektive. Dodatno je tudi v načrtu za okrevanje planiran zajeten delež sredstev za ta namen. V naših razvojnih načrtih so tudi omenjena območja, celo širše deprivilegirana območja, ki vključujejo tudi druga območja s podobnimi izzivi. Glede na navedeno nameravamo celostno reševati demografsko in gospodarsko deprivilegirane občine. 2 JANEZ CIGLER KRALJ: Kolega minister za gospodarstvo je zelo dobro orisal globalni vidik. Glede zagotavljanja kapacitet za skrb za starejše, ki je prednostna naloga naše ekipe na ministrstvu v tem mandatu in ključna tema zdaj tudi zaradi korone, pa bi konkretno povedal, da projekt Osilnica je v koalicijski pogodbi in smo k izvedbi tega projekta zavezani. V kontekstu tega, kar je kolega Počivalšek povedal, in v kontekstu naših prizadevanj seveda iščemo možnost, da bi ta projekt v Osilnici, ne samo vzpostavili, ampak da bi tudi srednje in dolgoročno potem ta projekt lahko naprej živel. Gotovo je zagotovitev kapacitet za skrb za starejše lahko tudi generator ali spodbuda drugim vidikom življenja v teh obmejnih problemskih območjih. Ministrstvo za delo se je z ekipo Občine Osilnica že sestalo oziroma smo v rednih stikih in smo jih tudi seznanili s stanjem projekta. Pogovori med Ministrstvom za delo in Ministrstvo za zdravje, ki bi lahko tudi sodelovalo v delu projekta, kajti veste, če zagotovimo kapacitete za oskrbo starejših potrebujemo tudi ustrezne kapacitete s področja zagotavljanja zdravja, torej čisto osnovnega zdravstva, ker v domovih za starejše je potreba po teh storitvah in cilj na strani Ministrstva za delo je, da bi realizacija izgradnje doma v Osilnici bila do konca leta 2020. Točno časovnico vam pa še ne vem povedati, ker pogovori še potekajo in … / izklop mikrofona/.
Mojca Škrinjar
Vprašanje ministru za kulturo
Številka: 020-07/20-1516/ Datum: 4. 11. 2020 Dr. Vasko Simoniti minister za kulturo Zadeva: Pisno poslansko vprašanje V skladu z 248. členom Poslovnika Državnega zbora pošiljam poslansko vprašanje Mojce Škrinjar v zvezi z izplačilom dodatkov na RTV Slovenija v času nalezljive bolezni SARS CoV-2 (COVID-19). Prosim, da na predloženo poslansko vprašanje odgovorite v roku 30 dni. S spoštovanjem! Igor Zorčič V prilogi: – pisno poslansko vprašanje Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.siŠtevilka: 001-117/2020/5 Datum: 7. 12. 2020Zadeva: Odgovor na pisno poslansko vprašanje Mojce Škrinjar v zvezi z izplačilom dodatkov na RTV Slovenija v času nalezljive bolezni SARS CoV-2 (COVID-19) Zveza: Dopis številka 020-07/20-1516/2, z dne 4. 11. 2020 Spoštovani, poslanka Mojca Škrinjar je ministru za kulturo poslala pisno poslansko vprašanje v zvezi z izplačilom dodatkov na RTV Slovenija v času nalezljive bolezni SARS CoV-2 (COVID-19). V pisnem poslanskem vprašanju zahteva, da se ji posreduje podatke o izplačanih dodatkih, ki so bili zaradi epidemije izplačani zaposlenim na RTV Slovenija, in sicer po mesecih, od marca do zadnjega meseca izplačil, za vsakega posameznika poimensko. Minister za kulturo na postavljeno poslanskovprašanje podaja naslednji odgovor:Na podlagi šestega odstavka 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) je Ministrstvo za kulturo Javnemu zavodu RTV Slovenija izplačalo skupni znesek v višini 896.621,00 EUR. Znesek je bil izplačan na podlagi zahtevka RTV Slovenija, ki je bil vložen skladno z določili ZIUZEOP, v katerem so bili naslednji podatki: marec 2020 Dodatek po KPJS (65% urne postavke) Dodatek po zakonu (do 100% urne postavke) Število upravičencev Število upravičencev za delo v "službi" za delo od doma Skupni znesek v EUR bruto/bruto za delo v "službi" za delo od doma Skupni znesek v EUR bruto/bruto 1.129 0 293.726 135 0 36.994april 2020 Dodatek po KPJS (65% urne postavke) Dodatek po zakonu (do 100% urne postavke) Število upravičencev Število upravičencev za delo v "službi" za delo od doma Skupni znesek v EUR bruto/bruto za delo v "službi" za delo od doma Skupni znesek v EUR bruto/bruto 1.206 0 501.174 160 0 64.727maj 2020 Dodatek po KPJS (65% urne postavke) Dodatek po zakonu (do 100% urne postavke) Število upravičencev Število upravičencev za delo v "službi" za delo od doma Skupni znesek v EUR bruto/bruto za delo v "službi" za delo od doma Skupni znesek v EUR bruto/bruto 0,00 0,00Predmetni podatki predstavljajo vsoto vseh dodatkov, ki so bili izplačani v času prvega vala epidemije po številu upravičencev (marec, april in maj 2020), in sicer - seznam izplačil na podlagi 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) in - seznam izplačil na podlagi 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).Glede na to, da gre osebne podatke, vam poimenskega seznama ne moremo posredovati, zato vam posredujemo zgolj izplačane bruto zneske. Poimenski seznam vam lahko posredujemo le v primeru, če bi bil zahtevek vložen na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18).S spoštovanjem,Dr. Vasko Simoniti Minister
Video
Zdaj se predvaja
Mojca Škrinjar
Znanje je moč
Svoboda in demokracija
Mojca Škrinjar
Pismo predsednika Vlade RS Ursuli von der Leyen
Ob nenehno se ponavljajočih lažeh o pomanjkanju medijske svobode v času  aktualne vlade  se odgovor ponuja na dlani: naslovljeni v Evropi, pridite in si oglejte dejansko stanje. Medijski in dejanski poskusi umora so se dejansko dogajali in se še dogajajo. Primeri, kot ko so hoteli umoriti Mira Petka, taktratnega novinarja, ki je pisal o tajkunski zgodbah, utišanje Mojce Vočko, ki je razaglila zgodbo o Hrastovcu, so se zgodili v času levih vlad. V času teh so bili tudi oblikovani tako imenovani mainstream mediji, ki  obupno pristrano poročajo vedno v prid levih strank in vedno v škodo desnih, da ne omenjamo hujskanja zoper ukrepe v covid epidemiji. Pritrjujemo povabilu predsednika vlade, Janeza Janše. Zato, gospa Ursula von der Leyen, dobrodošli!
Mojca Škrinjar
Šolstvo v samostojni Sloveniji
REGULACIJA IN USTVARJALNOST Ideja moderne, da je moč urediti z natančno določenimi pravili vse, čeravno ne zdaj in takoj, vendar v upanju na končno rešitev, je svoje sledi pustila tudi v šolstvu v samostojni Sloveniji. Neverjetno, toda resnično je  šolstvo, utemeljeno na marijaterezijanski logiki učinkovitosti naroda, podprtega z znanjem, spregledano preživelo v  revolucionarni Jugoslaviji,  s postopnimi odmerki  totalitarizma in kulta osebnosti, ki je začenjal uvodno stran knjižice spričevala osnovne in srednje šole. Vrtec v socialistični Jugoslaviji je bil praktična stvar, podedovana od predvojnih vrtcev, ki so jih vodile nune,  le da se je zamenjala osrednja točka religije, enako kot v šoli. Kljub množici predpisov, katere intenziteto izdelave je sprožila reforma šolstva v devetdesetih letih, ko je vajeti za dolgo obdobje prevzela liberalna demokracija, je celota sestavljena iz fragmentov, ki so jih prispevali posamezni fevdi v svojstvu vsebine, ki jo je poosebljal Zavod Republike Slovenije za šolstvo ter   upravni del,  ministrstvo, pristojno za šolstvo s svojimi direktorati in službami. Z izjemo enega ministra, ki je imel  na razpolago dovolj dolgo obdobje vladanja, so šolski ministri vladali premalo časa, da bi uspeli razbiti te fevde.  Rezultat organizacije, ki  je deljena na ravni vrtca, osnovne šole in srednje šole ter odraslih tako na ministrstvu v podobi direktoratov kot na Zavodu RS  v podobi oddelkov, je nekoherentnost predpisov, učnih načrtov in administrativnih zadev. Le slika delčka te zgodbe je različno poimenovanje istih stvari. Tako  ogled gledališke predstave v osnovni šoli imenuje učni program kulturni dan, v gimnaziji obvezna izbirna vsebina, v srednji strokovni šoli pa  interesna dejavnost, ta izraz pa v osnovni šoli pomeni  prosto neobvezno vsebino za učenca.  Če gre v navedenem primeru zgolj za pojmovno zmedo, ki jo učitelji in ravnatelji na različnih ravneh niti ne občutijo, sistem pa se ob tem arogantno smehlja, jo zagotovo  zaznajo šolajoči, ki stopajo po izobraževalni vertikali in se ji lahko posmehujejo ob usihajočem spoštovanju do šolanja. Toda  to je le igra besed, ki razen nedostojnosti niti nima tako velikega vpliva. Bolj zaskrbljujoče je razlikovanje med učnimi načrti osnovne šole, gimnazije in srednje strokovne šole.  Učenca k doseganju znanja  sili standard znanja, v gimnaziji kompetenca, v srednji strokovni šoli pa  minimalni standard.   Izobraževalni stroki, ki je ustvarjala te učne načrte - za srednjo strokovno šolo  je bil to Center poklicnega izobraževanja, za osnovno šolo in gimnazijo Zavod RS za šolstvo, oba pa sta bila v strokovnih skupinah deležna podpore strokovnjakov iz pedagoških in drugih fakultet, je bila očitno pred očmi  zgolj  teoretična vsebina, človek, ki  mu naj bi bila namenjena, pa je bil daleč za tem. Tu pa zadeva ni več tako preprosta kot ob prej omenjeni pojmovni zmedi. V boju proti izrazu  standard znanja je bila bitka  spričo zaključka ene vlade izgubljena. Standard znanja  in kompetenca pač vsebinsko nista enaka pojma. Prvi preveč spominja na  nedodelano kompetenco, torej le nekaj znati, vedeti, ne pa tudi učinkovito uporabiti in ob tem še rasti. Poleg tega naravnost vodi k neosebnosti, k odsotnosti personalizacije, individualizacije. Pri standardu znanja obstaja vsebinska in časovna ločnica, enaka za vse. Kot je enak standard za širino avtomobilskih gum ali višino kuhinjskega pohištva -ni  dvoma, če tu govorimo  o standardu, mora biti to enako v   vsej  administrativni enoti pa naj bo to EU ali svet. Pa vendar smo ljudje tako različni - da nekaj razumemo in usvojimo, lahko traja pri nekom več časa, pri drugem manj, koraki so lahko različno dolgi, eureka! pa se zgodi povsem individualno. Ob tem ne smemo pozabiti  tudi na tako odločujoče domače okolje in čustveno opremljenost šolajočega.   Učni načrti se  ne le pojmovno ter po načinu strukture zelo razlikujejo in tudi s tem dokazujejo, kako daleč od namembnosti človeku so nastajali, temveč tudi ponižno uslužnost eni ali drugi avtoriteti ali fevdu. S svojo razsežnostjo, katera je bila predmet plahega poskusa strnitve le v obdobju 2004- 2008, dokazujejo tudi, da je avtonomija učitelja le črka v predpisu, dejansko pa je s stotinami ciljev in standardov močno omejena. Če bi ne bil posredi človek, ki se oblikuje skozi te sisteme, bi bilo to morda le en obraz neučinkovite države, tako pa  zmešnjava  pripomore k, upam si trditi, neenakim izhodiščnim možnostim državljanov, saj je bil v tvorbi sistema izobraževanja očitno v drugem planu. Kriza, ki je nastala zaradi nevarnega virusa, je ob tehnoloških možnostih in znanju omogočila poučevanje in učenje na daljavo in nehote podelila učiteljem manjkajočo avtonomijo. Morali so se odločiti dati prednost vsebinam in ciljem, ki so  jih prednostno sami izbrali. Matura bo pokazala delček tega, saj je učenje na daljavo v  primerjavi s celotnim šolanjem v programu potekalo le krajši čas. Vsi odzivi kažejo, da so učenci in dijaki sprejeli  učenje na daljavo zelo dobro. Ni se moč otresi misli, da je vzrok v tem, da so se počutili v  stiku z učiteljem osebno nagovorjeni, zato so v odgovor na to zastavili vse svoje moči v  reševanje nalog, ki jim jih je učitelj poslal. Človek je tako pristal v prvem planu, učni načrt s svojimi standardi znanja ali kompetencami pa le orodje. Kar je mnogo bližje izobraževalnemu sistemu, ki se je v 80-ih izvijal iz totalitarističnih spon v zadnjih letih socialistične Jugoslavije in se s tem naravnal k iskanju novega, bolj človeškega, v odsotnosti regulacije države. Učitelji so  takrat vzeli stvari v svoje roke,  radoživo eksperimentirali z metodami in ob postopni liberalizaciji  trga učbenikov, tudi z uporabo slednjih, iskali najboljše v vsakem šolajočem. Do reforme v devetdesetih letih, ki je v nekem trenutku ustavila film in ustvarila fotografijo, ki jo živimo še danes. Množica predpisov in  fevdalizacija sestrsko podpirata idejo, da je moč z dovolj natančnimi pravili ljudi  pripraviti do znanja in s tem odpreti pot blagostanja in harmonije  v družbi, odziv nehotenega poskusa, ki ga je odprla nepričakovana kriza, pa na širokem platnu kaže na to, na kar smo  nekateri že dolgo časa opozarjali- da je ustvarjalnost svobodna, porojena iz najglobje človekove biti in  izbire svobodne volje, in da jo pretirana regulacija duši. Odsotnost množice pravil  nudi možnost zlorabe, če se hkrati ne  gradi moralnost, etika in odgovornost z zavedanjem, da poleg nas obstaja tudi drugi, ki ga moramo čuvati kot samega sebe. Poti nazaj več ni,  zavedanje o moči lastnega ravnanja je tu in potrebne bodo spremembe. Zaradi ujetosti v nek že zdavnaj preživeli pa tudi  v nekem delu zgrešeni trenutek je potrebno fotografijo pospraviti v album in filmu sprostiti zavoro. To pomeni ponovno odprtje učnih načrtov, minimaliziranih na nekaj straneh, osnovanih na temeljnih ciljih področja in pričakovanih kompetencah ter poenotenje na skupnem imenovalcu,  človeku- šolajočemu. Pomeni reorganizacijo Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije, Pedagoškega inštituta, Šole za ravnatelje, direktoratov na  ministrstvu za izobraževanje ter spremenjenega načina vpisa kandidatov za pedagoške poklice, ki bo poleg  ocen vključeval  tudi intervju, s katerim se presodi kandidatovo motivacijo in predanost bodočemu poklicu. To pomeni tudi nujno stvaritev  učiteljske zbornice, ki bo prevzela vlogo etičnega razsodnika v strokovnem delu učiteljev, podeljevala znake kakovosti šolam in  predlagala nagrade najboljšim učiteljem. Ustvarjalnost, strokovnost, odgovornost, predanost bi morali  prevzeti mesto danes vseprisotni pretirani regulaciji. Morda bi tako na mednarodnih testih znanja skrbno izbrane skupine dijakov, ki Slovenijo umeščajo na visoko mesto, izrazile manj  nezadovoljstva s šolanjem in samimi učnimi področji. Morda bi zato bolj avtonomni učitelji drugače razporedili svoj čas in se lahko bolj poglobljeno, ob manj učnih ciljih, ukvarjali z učenci in dijaki, s tem pa  ponudili več možnosti zlasti tistim, ki  jim socialno okolje, v katerem so bili rojeni in v njem živijo, ni tako zelo naklonjeno, kakor tudi  posebnežem, katerih genialnost pravočasno usmerjena pozornost, se  tako lahko udejani v izjemni poklicni poti.   ENAKE IZHODIŠČNE MOŽNOSTI Kljub vse večjim izdatkom za šolstvo neenakost v Sloveniji ostaja dejstvo. Cel niz let ostaja stanje več ali manj podobno: na nacionalnem preverjanju znanja se na prvih treh mestih vedno znajdejo osrednjeslovenska, gorenjska in goriška regija, na zadnjih pa  capljajo  notranjska in pomurska regija. Uspeh učencev najbolj sledi socialnemu položaju družine, kot  navajajo raziskave,  ta pa odraža  socialni položaj regije. Izdatne spodbude pomurskemu gospodarstvu po krizi leta 2009 niso spremenile položaja regije in družin v odnosu do razvitejših delov države. Ta v resnici ni znala najti resnično ustvarjalnih in učinkovitih idej za pomoč regiji, da bi  dohitela in prehitela vrstnice. Del te zgodbe se dogaja tudi v šolstvu. Če drži teza, ki jo izkazujejo različne raziskave po svetu, pa naj gre za Evropo, Kanado, Združene države Amerike, Azijo ali Afriko, da je otrokov uspeh v prvi vrsti odvisen od tega, v kakšni družini se rodi – kako premožna je, kakšno izobrazbo imajo starši, še zlasti mati, ima možnost vsaj deloma  nadomestiti primanjkljaj, ki ga utrpi otrok v  nespodbudnem okolju,  vrtec in šola. To pomeni premišljeno in dodatno ukvarjanje z otrokom na način, da zaradi tega ne trpijo drugi učenci, ali  da se celo učenec zaradi očitne velike pozornosti ne čuti stigmatiziran. Gotovo so socialne pravice velik dosežek socialne države,  ki smo ji zavezani po ustavi.  Subvencije za plačilo vrtca ali šolske prehrane pripomorejo k odpravljanju neenakosti.  Toda isti cilj bi lahko dosegli z mnogo manj administracije in stigmatizacije. Težko si je predstavljati, da je državljanom lahko pri srcu, ko morajo prositi za državno pomoč- za hrano svojega otroka ali pa navajati svoje prejemke, da bi plačali nižjo ceno vrtca,  če smo  vrtec in šolanje proglasili kot javno dobrino ali javno službo. V  mandatu vlade 2004- 2008 je zakon prinesel brezplačno  toplo malico za vse srednješolce. To je bil velik korak že zato, ker mnoge šole niso  premogle svoje kuhinje, niti jedilnice. Šole so morale urediti kapacitete- jedilnice, hrano pa, če niso imele lastnih kuhinj, naročiti z dostavo, bodisi iz bližnjih osnovnih šol,  bodisi s pomočjo  komercialnih ponudnikov. Šole, ki niso imele niti prostora za  jedilnico, so bile uvrščene v  prioritetni načrt države za  prostorske prenove, v vmesnem času pa so se morale dogovoriti z bližnjimi lokali, kjer so dijaki lahko dobili topel obrok. Najbolj zanimivo je bilo, da so obstajali ravnatelji, ki so se ukrepu močno upirali, češ da je neizvedljiv. Na koncu je bil ukrep izveden, tako ali drugače, stalno ali začasno pa je bilo vse  rešeno.  Toda ukrep ni dolgo trajal. Takoj naslednja, presenetljivo,  socialno demokratična vlada, je ukrep odpravila in določila lestvico, po kateri so odvzeli polno subvencijo države premožnejšim dijakom in jo  v skladu z lestvico zmanjšali, češ da ni pravično, da bogati, ki si  lahko privoščijo plačilo malice, dobivajo to od države.  Pri tem so pozabili na  vsaj tri dejstva: prvo, da plačilo države ni plačilo neke avtoritete, temveč je združen denar davkoplačevalcev, tudi tistih bogatih staršev,  njihov delež je pravzaprav najvišji in preko davka lepo uravnoteži dano subvencijo, drugo, da so pravzaprav ciljna skupina dijaki iz šibkejših družin, ti pa so bili z ukrepom polno preskrbljeni in ob zmanjšanju subvencij bogatejšim niso dobili nič več, tretje, da je bila izdelava, stalne nadgradnje in vzdrževanje zapletene računalniške aplikacije  za  izračun pravičnih subvencij  za dijake ter njenih skrbnikov  zelo draga, in da še več stanejo zaposlitve  številnih uradnikov, ki v postopku urejanja pravic iz javnih sredstev odločajo o pravici in višini subvencije za prehrano. Šolska prehrana v obliki toplega obroka bi morala postati del izobraževalnega programa, ki ga financirajo davkoplačevalci, saj so šolajoči generacija, ki bodo ustvarjali blagostanje v času, ko bodo   sedaj aktivni prebivalci ostareli in bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo, za katero ne bodo vsi mogli zagotoviti lastnih sredstev, temveč bodo potrebovali pomoč mlajših davkoplačevalcev. Povsem enaka zgodba je pri subvencijah vrtca. Vlada v mandatu 2004- 2008 je vsaj deloma zmanjšala neenakost in  uzakonila in posledično financirala  ukrep, da družini, ki je imela hkrati dva ali več otrok v vrtcu, ni bilo potrebno plačati stroškov vrtca za drugega in naslednje otroke. Praviloma so  velike družine bolj obremenjene s stroški, hkrati pa v povprečju ne sodijo med najpremožnejši sloj. Zakon o uravnoteženju javnih financ, zloglasni ZUJF, ki je rešil državo pred bankrotom v letu 2012, je ukrep zelo stanjšal, nobena naslednja vlada pa kljub prenehanju krize in nadaljnji  rasti, ki je omogočila za  tri milijarde večji letni proračun države,  do sedaj ni uvedla ukrepa nazaj. Vrtec bi moral vsaj od  četrtega leta postati brezplačen za vse otroke, če želimo upoštevati raziskave, ki govorijo v prid predšolskemu izobraževanju v povezavi z  uspešnim nadaljnjim izobraževanjem. Ukrep hkrati govori v prid debirokratizaciji, uspešni demografski politiki  - sklepati gre, da bo rodnost večja, če bo strošek vrtca razdeljen na vse davkoplačevalce, kakor je bilo ob  ukrepu brezplačnosti vrtca za drugega in tretjega otroka med leti 2008 in 2011. Predvsem pa vključitev v vrtec pred vstopom v šolo veča enake izhodiščne možnosti ob pogoju, da je vrtec kakovosten. Nedvomno  so šoloobvezni učenci v  zasebnih osnovnih šolah deležni enakih  možnosti, kar zadeva znanje. Hkrati pa so ob ustavni zahtevi brezplačnosti obveznega izobraževanja diskriminirani, saj morajo del programa starši plačevati, saj odločba ustavnega  sodišča, ki zahteva brezplačnost obveznega izobraževanja, še do danes ni uresničena. Ne le to, zadnja odločba ustavnega sodišča, ki pojasnjuje način brezplačnosti, izkazuje globoko (namerno?) nerazumevanje izobraževalnega programa osnovne šole ter loči obvezni izobraževalni program na obveznega za učenca- pouk po predmetih, ki mu dodeli stoodstotno financiranje ter na program, ki je za učenca  neobvezno izbirni-  na primer podaljšano bivanje, ki mu dodeli  petinosemdeset odstotno financiranje. Žalostno je, da so  si  sicer kakovostne  zasebne šole, za katere vlada veliko zanimanje, pravzaprav oddahnile, saj je bil pogrom zoper zasebno šolstvo tako hud, da so se nadejale najhujšega – popolne odsotnosti financiranja. Ob dejstvu, da starši otrok v zasebnih šolah plačujejo enake davke kot starši v javnih šolah ter zakonski zahtevi, da so plače učiteljev v zasebnih  in javnih šolah enake, je v delu družbe privzgojeno sovraštvo do nečesa drugačnega povsem nerazumljivo.   POLOŽAJ SLOVENŠČINE V IZOBRAŽEVANJU Problem enakih izhodiščnih možnosti pa je moč zaznati tudi ob otrocih tujcih, ki  pričnejo bivati začasno ali stalno v Sloveniji in ne znajo slovenskega jezika. Ureditev v  reformni devetletki je uveljavljena še sedaj- otroka se všola v  razred, ki bi ga sicer obiskoval v svoji domovini, z nekaj manj zahtev glede  ritma pridobivanja ocen s predpostavko, da se bo hitro naučil slovenščine. Žal ni tako, in v Sloveniji najdemo šole z visokim odstotkom vključenih učencev tujcev, ki imajo praviloma znatne težave tako v  klimi kot dosežkih. Dodatne ure slovenščine, ki so jim ponujene, ne zadoščajo. V mandatu 2004- 2008 je bil zasnovan projekt oziroma poskus z odložitvijo šolanja na račun intenzivnega učenja  slovenščine do zahtevane ravni razumevanja in izražanja, žal je z nastopom nove vlade zamrl, problem pa je ostal nerešen. Za uspešno vključitev v družbo ter  uspešen učni napredek  učencev ali dijakov je  potrebno zagotoviti model vključitve učencev tujcev v šolo, tako da bodo obvladali slovenski jezik. Sicer pa ob  izjemnemu številu ur slovenščine v razredih prve polovice osnovne šole, kjer je na urniku po šest do sedem  ur tedensko in v  naslednjih razredih  po  pet z izjemo štirih v sedmem in treh in pol v osmem ter štirih in pol v devetem, po štiri pa v gimnaziji, čudi pravzaprav ne prav lepa raba slovenščine v premnogih pisnih izdelkih  univerzitetnih študentov in celo diplomantov. Mnogi intelektualci so izrazili strah pred možnostjo  uvedbe izvajanja univerzitetnih programov v  tujem jeziku, kar je bila sicer namera neke levosredinske vlade. Zakonsko določilo je neslavno propadlo, kljub varovalki, da se lahko program v tujem jeziku lahko izvaja le ob  sočasni zagotovitvi istega programa v slovenščini. Toda ob preboju Slovenije med najboljše je internacionalizacija študija nujna. Da bi dobili dobre gostujoče profesorje na univerzitetni ravni,  je potrebno vendar narediti korak v tej smeri. Dobrodošli  bi bili tudi učitelji tujih jezikov v srednji šoli, ki so naravni govorci. Nenazadnje pa  je treba misliti ambiciozno. Tuji  študenti, ki sedaj gostujejo v Sloveniji v  krajših programih  evropskih izmenjav, ne zanjo slovensko in njihovo izobraževanje je omejeno na učna gradiva v tujem jeziku in  relativno majhno število individualnih  stikov  s profesorji v tujem jeziku. Bi ne bi bilo dostojno, da bi jih spodbudili k intenzivnem učenju slovenskega jezika ob hkratnih predavanjih  njihovega programa v tujem jeziku?  Blag zven spevnega slovenskega jezika bi moral  bolj odzvanjati v  evropskem prostoru.   KAKOVOST V času od osamosvojitve je bilo ustvarjenih kup modelov ugotavljanja kakovosti, opravljeno nešteto študij in ciljno raziskovalnih projektov, vendar se, kot povedano zgoraj šole z enakim učnim programom lahko  silno razlikujejo.  Sicer  različne raziskave ugotavljajo povezavo med okoljem in učnim uspehom- če so v šolo vpisani dobri učenci, je šola dobra, ima izstopajoče učne rezultate, merjene na nacionalnem preverjanju znanja in maturi, toda to ne  nudi odgovora, kako kakovostno delajo učitelji.  Zelo verjetno je, da se morajo učitelji v šolah, kjer je  vpisana pretežna večina učencev iz manj spodbudnega okolja, bolj truditi. Toda za to nimamo izmerjenega dokaza. Ta bo dostopen  ob zmožnosti merjenja števila in kakovosti povratnih informacij, ki jih nudi učitelj učencu, saj to dokazuje, koliko se ukvarja z njim. Dobri ravnatelji  vzpostavijo okolje, kjer učitelji opazujejo učenca, mu svetujejo, spremljajo, mu  prilagajajo delo in metode. Kaj pa lahko sistem naredi za spodbujanje kakovosti? Poleg skrbne izbire kandidatov in dobre pedagoške izobrazbe učiteljev je potrebno predvsem spremeniti način imenovanja ravnateljev, nadaljevati z njihovim strokovnim izpopolnjevanjem ter omogočiti prehajanje dobrih ravnateljev  z vrtca ali šole na druge vrtce in šole. Le  celostni ukrep bo omogočil res vsem otrokom, učencem in dijakom  bolj enake  izhodiščne možnosti. Šola je dobra toliko, kolikor je njen učenec, dijak, uspešen v  naslednjem izobraževalnem programu oziroma v poklicni karieri. Sistem kakovosti bi moral biti  torej skupek ukrepov, ki ne temeljijo zgolj  na učnih rezultatih, temveč tudi na merjenju tega, koliko se  vrtec ali šola ukvarja z učečim. Ko bi odrasli hoteli ljubeznivo sporočiti, kako so zadovoljni s svojo poklicno kariero, bi lahko dobili vsaj del podatkov, kako so bile šole, ki so jih  vzgojile in izobrazile, uspešne.   VZGOJA IN DOMOLJUBJE Predmetnik osnovne šole je v predosamosvojitvenem času vseboval šolski predmet   z imenom etika in morala,  v  reformirani devetletki pa »Etika in državljanska vzgoja«. Izjemni napori so bili potrebni v  mandatu 2004-2008, da je bilo spremenjeno ime predmeta v »Domovinska in državljanska vzgoja ter etika«, posledično pa tudi spremenjen učni načrt. Kasneje, z novimi  levimi vladami se je tudi tega razvodenelo z novimi vsebinami, zlasti istospolnosti. K sreči pa nihče ni imel volje in poguma,  da bi  ime predmeta popolnoma spremenil, čeravno je beseda vzgoja očitno povzročala tako nelagodje, da ima zdaj predmet naziv Domovinska in državljanska kultura in etika. K  vzdušju domoljubja v vzgoji in izobraževanju nedvomno prispevata tudi obvezna proslava ob dnevu državnosti, katere pobudnik je  bil šolski minister dr. Šturm v  Bajukovi vladi ter  obvezno izobešanje slovenske zastave  na pročeljih vrtcev in šol, ki jo je predlagal minister dr. Zver v Janševi vladi  v mandatu 2004-2008. Domoljubje in vrednote slovenske osamosvojitve so  stvar vzgoje, ki naj bi potekala  doma in v  vrtcu in šoli. Vzgoja, ki se odraža v dobrih odnosih med šolajočimi ter učitelji in starši,  je bila v osnovni šoli v mandatu 2004- 2008  institucionalizirana z vzgojnim načrtom v Zakonu o osnovni šoli. K razvoju modela- vzgojnega načrta- sta pripomogli dve izjemno motivirani skupini, sestavljeni iz strokovnjakov ter praktikov in staršev različnih  nazorov in političnih prepričanj. Zapis v zakonu je ostal doslej nespremenjen, kar kaže na njegovo utemeljenost in trdnost. Dejstvo  pa je, da  se vzgojni načrt različno izvaja. Tam, kjer ga  dosledno izvajajo, so odnosi dobri in disciplinskih problemov malo. Vzgojni načrt bi kazalo nadgraditi za srednjo šolo s primernimi prilagoditvami, ki sodijo k zrelejšim mladostnikom. Nenazadnje bi jih v zaključnih letnikih kazalo seznaniti tudi s starševstvom glede na vse več vprašanj, ki si jih sodobni mladi starši zastavljajo pri vzgoji svojih otrok.   VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Slovenija je na področju izobraževanja dobro poskrbela za stalno strokovno usposabljanje pedagoškega kadra. Vanj so vključene univerze in samostojne fakultete, kakor tudi druge ustanove, ki zadovoljijo razpisne pogoje za  izvajanje strokovnega usposabljanja- seminarjev, delavnic. Prav tako s sistemom tako imenovanih ljudskih univerz omogoča, da državljani lahko pridobijo manjkajočo  osnovnošolsko izobrazbo[1].  Dobro je zastavljen tudi sistem izobraževanja odraslih. Ti lahko pridobijo srednjo splošno, strokovno poklicno izobrazbo prek sistema izrednega izobraževanja, ki ga  izvajajo gimnazije in srednje strokovne in poklicne šole. Vajeništvo kot uveljavljena oblika izobraževanja v  Jugoslaviji je v samostojni Sloveniji nečastno zamrlo. Ob propadu velikih firm po izgubi jugoslovanskih trgov  je bilo vajeništva vse manj. Posamične industrijske panoge so se otepale presežnih delavcev,  nekatere so skoraj povsem izumrle. Srednje poklicne šole tako v svojih delavnicah praktično usposabljajo dijake, ti pa del usposabljanja prebijejo tudi pri delodajalcih. Novosti hitrega tehnološkega razvoja so dijakom na praksi  bolj kot v šoli dostopne v samih firmah, zato je čas praktičnega usposabljanja  pri delodajalcih mnogo prekratek.  Večkratni poskusi opozicije umestiti novi zakon o vajeništvu v času levih vlad so bili brezplodni. Končno pa je bil  leta 2017 sprejet zakon o vajeništvu, ki pa je bolj mrtva črka na papirju zaradi določil, ki jih delodajalci težko sprejemajo. Vajeniški sistem je potrebno modernizirati, delodajalci morajo glede določil zaposlovanja vajencev imeti odločujočo vlogo. V vajeništvo, zlasti v  področje deficitarnih poklicev pa je potrebno vključiti tudi  že izobražene odrasle, ki želijo zamenjati poklic oziroma so brezposelni in imajo željo delati. Vzpostavitev  učinkovitega in delujočega vajeniškega sistema bi lahko pripomogla k oživljanju ekonomije po recesiji, ki se obeta po pandemiji. Da bi vajeništvo lahko zaživelo, bi morali pripraviti tudi komunikacijski načrt, s katerim bi mladim približali  tradicionalne poklice, zlasti deficitarne,  predstaviti pa tudi  nove tehnologije  v praksi, ki zahtevajo nove kompetence.   PRAVIČNA DRUŽBA Kot opozorim v predhodnih  poglavjih, vodi delo v vrtcu in šoli obsežna regulativa, normativna- zakoni, pravilniki ter vsebinska- obsežni in prepodrobni učni načrti. Zaradi dolgo impliciranega sistema razmišljanja, ki naj bi izviral iz skrbi za zagotavljanje človekovih pravic in se uresničeval skozi  upravni postopek po stopnicah:  obravnava, zapisnik, odločba, pravica do pritožbe in ponovno razsojanje, tako deluje celoten šolski sistem. Točno po taki poti  učenec in dijak pridobita oceno iz predmeta, pri čemer lahko  primerjamo  institut obravnave vloge za gradbeno dovoljenje s spraševanjem učečega ali pregledom njegove pisne naloge, vpis ocene z zapisnikom in odločbo z določitvijo ocene. Seveda ni dvoma, da je pritožba kot na nevšečno odločbo v upravnem postopku možna tudi na oceno, sicer le na zaključno, toda v srednji šoli  se je oblikoval podsistem pridobivanja in popravljanja ocen, ki temelji na  nezadovoljstvu učečega, le da ni pisno utemeljeno s pritožbo. V primeru učitelja v odnosu do učnega načrta in izvedbe pouka pravzaprav ni nič drugače. Množica zapisanih ciljev in standardov ali kompetenc v učnih načrtih vodi učitelja v skrbi, da prav nobenega ne izpusti, pa četudi za ceno hitenja in površne obravnave prav vseh. Izpustitev cilja, standarda bi lahko bila podlaga za  tožbo staršev proti šoli v sporu o oceni ali nadaljevanju šolanja. Ob vsem tem se je potrebno vprašati, kdo ali kaj je zdaj  pomemben- učenec, učitelj ali učni načrt in pravilnik? Učni načrti  in pravilniki so napisani za standardiziranega človeka. Toda takega ni. So otroci, mladostniki, odrsali s posebnimi potrebami, so zelo nadarjeni in so  zaspanci, katerih interes in talent se še prebuja. So  zanemarjeni in žalostni, ponižani in zlorabljeni, so plašni in negotovi, nevrotični,  slepi, gluhi, gibalno  ovirani, z motnjami pozornosti in drugimi ovirami, so hitri in nemirni in so letargični, zgolj utrujeni ali pa srečni in prepolni energije. Eni raje poslušajo, drugi se bolje učijo, če opazujejo in tretjim ostane v spominu gozd, če ga vonjajo ali tipajo veliko bolj, kot če bi gledali le sliko dreves.  Sistem mora odgovarjati vsem. Zato, kot prej nekoliko drugače povedano, mora biti učitelj predvsem velik strokovnjak in velik človek in imeti  bi moral veliko avtonomije. Mogoče sploh ni  potrebno toliko zasledovati rezultate v znanju, temveč le slediti človekovi uspešnosti skozi življenje.  V bodočnosti je potrebno  spremeniti zastarele predpise o  posebnih potrebah otrok in o nadarjenih. Vsak vrtec ali šola bi morala imeti diagnostika za posebne potrebe, izvedba pa mora biti stvar vseh  učiteljev. Nekaj ur, določenih z odločbo, ne reši posebnih potreb otroka. Če bi bilo tako, bi  ti otroci dosegali enakovredne rezultate znanj na  nacionalnem preverjanju, pa jih ne.  Nadarjenost pa je potrebno iskati in jo spodbujati pri vseh učencih in dijakih in  omogočati, da se razvije.  Sistemsko je  treba omogočiti vsakemu učencu kar največji nabor dejavnosti, kjer se lahko izkažejo njegovi talenti, ne glede  na to, ali se šola v majhni šoli na robu Slovenije ali  v velikem mestu ter s skrbnim opazovanjem in pozornostjo  posamezniku. Če je bila ideja po svobodi tista, ki nas je pripeljala do lastne domovine, zakaj ne svoboda v izobraževanju? Zakaj ne alternative v obliki zasebnih šol  Zakaj  le en zveličavni javni (državni) kurikulum? Zakaj ni moč imeti, denimo, javne Montessori šole? V resnici bi bil pravičen za človeka v izobraževanju le sistem vavčerja. To, da denar sledi človeku, ne sistemu. Ko se rodi, bi posameznik moral biti deležen vavčerja za  vrtec, ki bi si ga prosto izbral, osnovno in srednjo šolo, ne glede na kraj bivanja ter višje in visokošolski študij. Nedvomno bi tak sistem predstavljal težave tako za občine kot univerze, toda te težave so rešljive v  obojestransko korist.  Ob načelih varovanja mreže šol, zlasti tistih na podeželju in v  demografsko ogroženih okoljih ali okoljih posebnega  pomena, ob državnih mejah, ter varovanja vložkov občin in  bodočih regij, bi bilo potrebno postaviti neke garancijske sheme, ki bi to pomagale varovati. Sistema vavčerja pa ni mogoče vzpostaviti, ne da bi hkrati poskrbeli za  sistem kakovosti.   IZZIVI PRIHODNOSTI Slučaj je hotel, da je Slovenijo ob okrogli obletnici  osamosvojitve zajela epidemija doslej neznanih razsežnosti in globine. Zaprli so se vrtci in šole. Začelo se je učenje na daljavo, preko spletnih učilnic, videokonferenc,  vsebin na nacionalni televiziji. Kar naenkrat  so utihnili  tisti, ki so prepovedovali mobitele  v šolah, češ da škodijo. Škodi zgolj zloraba. Zlorabiti pa je moč vse.  Neuresničeni volilni programi, ki so obljubljali  opremljenost  šol s prenosniki za vsakega učenca in dijaka, so se udejanili drugače- tako da so  otroci izpred družinskih računalnikov delali za šolo, sprejemali gradiva od svojih učiteljev in oddajali izdelke. Ustvarjalnost obojih je presegla pričakovanja, presenetila pa je obojestranska zavzetost, delavnost in radovednost. Tega si v šoli lahko samo želimo. Zakaj se je to zgodilo? Predvidevamo lahko, da je bi to za učitelje izziv,  za učence pa  hvaležen odziv na individualen pristop. V zavedanju, da nobena inšpekcija v  tem stanju ne bo sitnarila, so tudi učitelji  zmanjšali nabor ciljev in snovi ter sami odredili, kaj je pomembno. Prvič v samostojni Sloveniji se zdi, da so bili tudi učitelji resnično samostojni ali s tujko, avtonomni. Izziv prihodnosti je ta odnos ohraniti. Tehnologija je samo sredstvo. Verjamem, da bodo odločevalci sedaj  razumeli, da jo  je potrebno učencem in dijakom zagotoviti. Predvsem pa jih je potrebno naučiti loviti ribe, torej  misliti, razumeti in  storiti.   NAZAJ K ČLOVEKU Potrebujemo novo renesanso v izobraževanju. Tokrat podprto  s tehnologijo, sicer pa s precej podobnimi načeli humanizma kot v preteklosti, podprto s podjetniškimi idejami z  utrinki protestantizma,  ki vsebuje močne elemente delavnosti, odgovornosti ter katolicizma, ki venomer nagovarja k osebni rasti. V ospredju ostaja temelj krščanstva- svobodna izbira. In čeravno naj bi ta vedno povzročala težave- razsvetljeni absolutizem je  menda bolj udoben za vladanje, se bomo morali prerivati v sedanjosti, vendar spoštljivo in dobrohotno. Do sebe, drugih in narave. Za  namen ustvarjalnosti, trajnostnosti, za izpolnitev danosti, ki so v vsakem človeku. Nekateri rečemo temu božji načrt, drugi imajo drugačne ideje. Po tridesetih letih samostojne Slovenije, premnogih zaspanih letih, se zdi, da smo na pragu novega prebujenja. V Ljubljani, 30.05.2020                                                                                  [1] Osnovnošolsko izobraževanje v Sloveniji je obvezno.  V Sloveniji opravi osnovnošolsko obveznost tisti, ki obiskuje osnovno šolo devet let. To pa nujno ne  pomeni, da  je tudi uspešno končal vseh devet razredov. Vir: Z lepilom na podplatih- Trideset let slovenske države, zbornik Zbora za republiko, 2020 COBISS.SI- ID33268739
Mojca Škrinjar
Dan za mir
Jutro, ki ne zmore odločitve o dežju ali soncu, tipično zimsko ljubljansko, pa vendar edinstveno in hkrati bolj normalno kot katerokoli jutro preteklega leta, se dotakne zaves, nagovori brez besed: mir in dobro. Drugi januar novega leta 2021. Tudi prvi dan je bil drugačen. Nič posnetkov bučnih proslavljanj, dunajski filharmoniki pred prazno dvorano, a vendar ob milijonih na spletu in televizijskih sprejemnikih. Zdelo se je, da bo naša generacija deležna le vojne za domovino, da so naši starši in stari starši  dovolj odtrpeli za nas dve svetovni vojni. Toda brez glasne vojne napovedi se je v naša življenja kot lava sprva splazila, nato pa v  grozljivem slapu oddrvela drugačna vojna nove dobe, rojena v daljnem Wuhanu. Sprva nihče ni verjel, da iskrice spečega vulkana niso več kot novoletne petarde, ki so nas pozdravile v zgodnjih urah preteklega leta, toda zgodilo se je drugače. Pa vendar so kljub vedno bolj bučnemu grmenju nekateri spali, celo sanjali globoke napoleonske sanje, utvaro zamenjali za resničnost. Ko so z enim očesom zažmrkljali  v dan, so zašli v blaznost zmotnega navdiha, in ko so  pregnali mačka iz glave, so se znašli  v praznem bazenu, od daleč nemočno opazujoč   pekočo reko in neke gasilce, ki so z nečloveškimi močmi skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Brž ko je bilo jasno, da so bila rešena življenja, tudi teh, ki so se skrivali v praznem bazenu, sta napuh in frustracija slednjih poletela do neba. Namesto hvaležnosti ljudem, ki so žrtvovali svoje dneve in mesece, da  bi rešili ljudi, premoženje in delo, so sikali dan za dnem kot zajedljiva kača, prirejali proteste vseh vrst, si izmišljali in pisali grožnje po stenah, tleh,  izlivali kot kri rdeče madeže na imena nedolžnih,  prirejali požige pred parlamentom in si izmišljali obtožbe ter upali na pomoč krivosodja.  Koliko majhnosti zmore človek, da iz prežeče tragedije, kuje priložnost poseči po orodju oblasti, ki bi mu omogočila  napihniti oguljen ego, ranjen iz bogsigavedi  katerega ponižanja, kateri hudič, ki se sprehaja po zemlji, ga preganja, da se na koncu osmeši, pri tem pa spregleda priložnosti, ki mu kot Jedermannu ponuja usoda. Kultura. Kulturniki. Politika. Politiki. Novinarji. Mediji. Podjetniki. Obrtniki. Frizerji. Policaji. Zdravstveni delavci. Mir. Mirovniki. Le zakaj se vsi imenujejo kulturniki. Niso morda med njimi umetniki, katerih slike in kipi dosegajo na trgu zavidljive cene in predstavljajo največjo diko v prostorih zbirateljev? Niso med njimi glasbeniki, katerih zvoki ostajajo nepozabljeni, pisatelji, katerih dela odmevajo čez Slovenijo in Evropo in oceane? Škoda, ki jo samogovori nekaterih v parlamentu delajo kulturi, je neopisljiva. Po večurnem  spremljanju razprave povprečen gledalec lahko samo bruha ob besedi kultura. Vse, kar  v resnici ni kultura, se zbaše vanjo, od nerazumljenih performansov in  obešanja lutk njim neljubih politikov, pacanja fasad. Med prejemnike plačanih prispevkov so  v času skakalcev v prazen bazen in njihovih somišljenikov uvrstili tudi arhitekte. Čemu? Ker menda ni bilo dovolj dela za njih. Kakšna ušiva država je to, da se ne zna spomniti, kako bi zaposlila svoje  intelektualce, zna jim dati zgolj miloščino v obliki  plačanih najnižjih socialnih prispevkov. Ko jim daš vedeti, da bi morala država omogočiti okoliščine, da bi ljudje dovolj zaslužili in lahko plačali  lepe in koristne načrte arhitektov in krajinarjev za oblikovanje svojih bivališč, ti levaki postrežejo z očitkom o gnilem kapitalizmu, kulturi pa dajo predznak religije, ki se sprevrže v diktaturo  kulturproletariata v spodnjih gatah sredi ulice. Ampak danes je mir. Dežuje. Politika lahko kupi kulturnika (iz predhodnega odstavka). Potem imamo teater v parlamentu. Odzvanja moški tenor in  na trenutke vreščeč ženski alt, skoraj vedno žaljiv, včasih skrajno nesramen. Včasih je komedija, ko se razgledanost dokazuje s smešnim  in napačnim citiranjem latinskih pregovorov skuliranih politikov, mašili in posplošenimi, iz trte izvitimi očitki, ki spričo bruna v lastnem očesu pripiše nasprotnikom iveri, ki jih ni. Vmes se obravnava  sedem mega zakonov, ki  rešujejo podjetja pred propadom in posameznike pred izgubo službe in eksistence zaradi zaprtja. Na sejah odborov levica napeberkuje  očitke o tem, da  bodo otroci ostali v kameni dobi, ker dobijo šolsko razlago in navodila na daljavo,  njihovi starši pa naj bi jim bili  največji sovražniki. Ker je toliko nasilja doma. Če vnemar pustimo dejstvo, da bi nasilju doma morali streči centri za socialno delo, bi po logiki levice morali  prepovedati počitnice. Kajti dva meseca  in še nekaj dni strašne škode, ki jo utrpijo otroci s svojimi starši doma, je nedopustno. Na parlamentarnih hodnikih se  ta čas vrstijo tiskovne konference, kjer se  skoraj vsak teden na odru vrstijo možni novi mandatarji, ob katerih  državljanom zastaja dih. Ena bi »vse drugače, z novimi pristopi, sveže«, toda  več  kot od pokvarjenega kompota ne seže, zeh, zeh. Nato se najde odrešenik, z drugimi besedami lunatični varufakis, katerega  kratkotrajna sapa skoraj onesvesti gospodarstvenike,  desne in leve, pridušajo se, da se bodo po vrsti preselili v tujino, ekonomisti pa raztrgajo njegove izračune. In varufakis se precedi nazaj v anonimnost svoje katedre. Nato,  ne vem kje,  morda na  dvorišču, kamor hodijo nekateri kadit, med kantami vznikne nova ideja : Karl Veliki. Na belem porscheju. On pa bo. Išče glasove. Bog ve, kje se skrivajo. Morda v glavi. Ampak  danes je mir. Glasov ni. Ubogi  novinarji Dela in Slovenskih novic bodo  za novoletno darilo prejeli petnajst odstotkov honorarja manj. Najprej morajo pisati po diktatu urednikov, zdaj pa še to. Ne privoščim jim niti enega ne drugega. V agenciji za novice delajo intervjuje, kmalu najbrž lahko pričakujemo kakšno pesniško zbirko, ampak o tem  mi ne smemo nič vedeti, se spraševati zakaj, dolžni smo samo plačati. Ker smo zgolj objekt za prispetje novic. In te so take, kot reče agencija in  javna televizija, ne pa takšne, kot si predstavljamo mi. Nekje na vzhodu države se morajo novinarji ukvarjati s  frizurami in tvitom, ki ga vsi frizerji razumejo kot sarkazem, le glavni urednik in njegov frizerski piarovec se delata, da ne. Potem se pa sprašujejo, kaj gre narobe, da se časopisi slabo prodajajo. Pač niso za branje,  pa tudi sezona  za zavijanje solate ni. Ljudje pač  bolj verjamejo tviterju in podobnemu. Čeprav ni vedno moč razumeti in verjeti vsega. Recimo, tisto o čipih, ki nevidno priplavajo s cepivom v kri, in bi se zaradi tega ne bi bilo dobro cepiti. Vsekakor bi jaz raje videla, da bi , če bi obstajalo tako znanje,  izumili namesto upogibljivih in zmuzljivih čipov za v kri upogibljiv mobitel, ki bi ga zvila  v svitek, da bi ga lahko spravila v žep, škatlico za očala, šla plavat z njim. Ampak danes je mir. Nihče ne kliče in jaz nikogar. Podjetniki, obrtniki in kmeti nimajo dopusta, imajo le izpad dohodka, ki ga  morajo nagarati med letom, če hočejo biti  teden, dva  prosti. Lovijo vsak evro po  trgu, živcirajo se  že zaradi običajnih težav, ki jih povzroča težko predvidljivo okolje, kaj šele ob   wuhanski katastrofi. Posivijo in zgrbijo se do  časa, ko lahko užijejo penzijo,  velikokrat  minimalno. Toda danes je morda kakšna težava manj. V parlamentu je bil tik pred novim letom sprejet sedmi protikoronski mega zakon, tudi v pomoč njim. In zato morda danes lahko malo bolj umirjeno počivajo. S policaji (vem, da je pravilno reči policist) sem se vedno dobro razumela.  Še takrat, ko me je kaznoval, ker sem telefonirala med vožnjo. Mea culpa, prav je imel. Tudi takrat, ko  mi je moj rajonski policaj pomagal pregnati nepridiprave stran od šole, ki sem jo vodila. Nikoli ne bi izbrala tega poklica. Pretežak je, obremeni dušo in telo.  Ne bom rekla, da je danes za njih mir. Kakor ni za zdravnike in  druge, ki delajo v zdravstvu. Če so nam v osamosvojitveni vojni policaji in vojaki izborili mir, so nam  obstoj ohranili tokrat zdravniki in sestre. Oni nikoli nimajo miru. Ga imajo pa lahko v srcu- upravičeno. Nevladne organizacije so pomembne. Še zlasti gasilci, delavci pri  človekoljubnih organizacijah, okoljevarstveniki,  amaterski umetniki v krajevnih gledališčih… Civilne iniciative delajo brezplačno ( večinoma), si prizadevajo za  pravične rešitve in dobrobit  človeštva in narave. Toda danes je mir.  In želim, da bi mirovni inštitut delal za mir, ne za prepir. Toda Jedermann še ni srečal svoje »Glaube«. Zato  bo še nekaj zmot in pomot. Nalašč in ne nalašč. Toda  danes je čas  za dobro in mir, ki ga voščim vsem nam, da bi shajali eden z drugim z razumom, odsotnostjo napuha. Ljubljana,  2.januar 2021 Mojca Škrinjar, z najboljšimi željami ter tu in tam nekoliko sarkazma   Objavljeno 4.1.2021 na povezavi:https://www.sds.si/blog/dan-za-mir-20084
Razmišljanje
Ljubljana
Mojca Škrinjar
Poteptani Plečnik
Če danes vsi obiskovalci hodijo v Stožice na nogometne tekme, so generacije pred tem sedele na tribunah Plečnikovega stadiona in se navduševale ali žalostile nad najbolj oboževanim športom na svetu, nogometom. Nato so se zgodile Stožice, stadion, ki je med gradnjo buril duhove, zamere še danes niso pozabljene, je pa nedvomno bolj primeren za nogometne prireditve, čeprav vedno ne zapolni vseh sedežev. Ob tem dejstvu je tudi centru Ljubljane bližji Plečnikov stadion izgubil nekdanji pomen za nogomet. Usoda Plečnikovega stadiona je nenavadna. V današnjo last tripartitne družbe Mestne občine Ljubljana (MOL), javnega zavoda za šport, javnega zavoda Olimpijski komite Slovenije (OKS) ter zasebnika, uspešnega in znanega podjetnika Joca Pečečnika, je prešel tudi iz nerazumljivega lastništva SCT, propadle državne družbe za gradnjo cest, ki jo je vodil Ivan Zidar. Od prvega podpisa omenjene tripartitne pogodbe pa je preteklo več kot desetletje. Od samega začetka projekt razburja tako sosede načrtovane zgradbe kot kulturnike. Zakaj? Tole bi po projektu, ki ga pravno utemelji tripartitna pogodba med MOL, podjetnikom in OKS, ostalo od Plečnikovega stadiona. Prepoznate še kaj Plečnika v tem? Na ministra Simonitija in Vizjaka so se obrnili z odprtim pismom dekan UL FA izr. prof. dr. Matej Blenkuš, predstojnik katedre izr. prof. dr. Jaka Bonča, predstojnica katedre, izr.prof. dr. Petra Čeferin, doc. dr. Ilka Čerpes, predstojnica katedre izr. prof. dr. Alenka Fikfak, prodekan prof. mag. Tadej Glažar, izr. prof. dr. Sonja Ifko, začenši : »…. na Vaju se obračamo s prošnjo, da storita vse, kar je v vaši moči, da v okviru svojih pristojnosti preprečite nadaljevanje projekta Bežigrajski športni park (BŠP), saj po našem strokovnem mnenju nedopustno posega v Plečnikov stadion, ki predstavlja ključni sestavni del slovenske kulturne, arhitekturne in urbanistične dediščine… Plečnikov stadion je bil leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Obstoječi prostorski akt (OPPN) ni skladen z določili omenjenega odloka in prav zaradi tega je spomenik danes ogrožen.«. Podobno obupano, roteče pismo z željo po zaščiti Plečnikove dediščine so napisali predsednica ICOMOS Slovenija izr. prof. dr. Sonja Ifko; prodekanja prof. dr. Mojca Golobič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo; predsednica Društva arhitektov Ljubljana Jadranka Grmek; predsednik strokovnega sveta ZVKDS prof. dr. Matej Klemenčič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; članica DAL, koordinatorka nominacije Plečnikovega stadiona v program Europa Nostra Kaja Lipnik Vehovar; predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino doc. dr. Katja Mahnič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta doc. dr. Mija Oter Gorenčič, ZRC SAZU; predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva dr. Andrej Smrekar, muzejski svetnik, Narodna galerija; doc. dr. Blaž Šeme, Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje; član 10 DAL prof. dr. Aleš Vodopivec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo; članica strokovnega sveta ZVKDS prof. Maruša Zorec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Prošnje so bile bob ob steno, Mestna občina in Olimpijski komite Slovenije sta leto za letom s podjetnikom Jocom Pečečnikom obnavljala trajanje pogodbe, šele minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, je umaknil soglasje k projektu obnove štadiona v začrtani obliki, zato si je prislužil oznako najslabšega kulturnega ministra v zgodovini Slovenije, ki mu jo je pritaknil sam župan glavnega mesta Zoran Janković. Toda s to slabšalno trditvijo je posredno ozmerjal tudi druge avtoritete akademskega sveta. Kolos stekla in drugih zgradb popolnoma zasenči Plečnikovo stvaritev. Kolos stekla in drugih zgradb popolnoma zasenči Plečnikovo stvaritev, kar je v popolnem nasprotju z načeli varovanja kulturne dediščine, zato je minister Simoniti popolnoma upravičeno sledil klicu stroke in umaknil soglasje. Mednarodni natečaji so vseh vrst in za njih velja isto kot ocenjevanje verodostojnosti znanstvenega članka s stališča povprečnega državljana. Verjeti eni reviji in drugi »reviji«, v kateri je bil članek objavljen, je stvar ugleda te publikacije, ki se mora pohvaliti z izborom člankov uglednih znanstvenikov in tradicijo izhajanja. Četudi je bil projekt izbran na mednarodnem natečaju, je dobil tako krepke zaušnice, da niti pomisliti ne smemo, da bi bil v tej obliki kdaj dokončan. » Ko se razpravlja o tem, da je lastnik zaščitene nepremičnine zasebnik, se pozablja na to, da je (bil) stadion javna (občinska) solastnina, da je bil namenjen za javno rabo kot športna površina, torej bi moral dobiti status »grajeno javno dobro«, izvzeto iz pravnega prometa, posledično z ničnostjo pravnih poslov še pred tem, ko se je čisto privatiziral, kar bi morala biti tudi skrb (in osebna odgovornost) mestnih svetnikov, ko odločajo o pogodbenih odnosih družbe BŠP.«, smo lahko prebrali v odprtem pismu meščanke, ki ji je mar za javno dobro. Kolikor lahko pritrdimo podjetniški logiki in etiki, je potrebno zaključiti zadevo na način, ki bo omogočil spoštljivo obnovo in nadaljnjo trajnostno uporabo stadiona, kakor tudi omočiti pošten umik ali redefinicijo sodelovanja s podjetnikom. Grmeti z govornice ljubljanskega župana in čez palec navreči, naj država plača podjetniku petnajst milijonov, ki naj bi jih vtaknil v projekt podjetnik, pač ne gre. Označevanje ministra Simonitija, intelektualca par excellence, z najslabšim ministrom ter računanje na pamet, zveni kot najneverjetnejše nespodobno povabilo, tudi ni sprejemljivo. Dogajanje na zadnji seji MOL (op.p. 15.11.2021) v zvezi s Plečnikovim stadionom nas lahko le žalosti. Plečnikova dediščina, mnogi akademiki, intelektualci, domoljubi in ljubljanoljubi si ne zaslužijo takšnega odnosa, zato bo potrebno iskati rešitve drugod, predvsem pa na drug način. Na potezi je Ministrstvo za kulturo, kar zadeva oceno stanja ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kar zadeva trajnostno, koristno in spoštljivo uporabo v skladu s kulturno varstvenimi standardi obnovljenega stadiona. In na potezi smo Ljubljančanke in Ljubljančani, ki moramo stopiti v bran bogastvu našega mesta. In kaj si lahko predstavljamo kot trajnostno uporabo obnovljenega Plečnikovega stadiona v obliki, ki jo je začrtal sam Plečnik? Nedvomno je to prostor za druženje pri raznovrstni rekreaciji meščanov, zlasti mladine iz nemalo bližnjih osnovnih in srednjih šol, prizorišče večernih koncertov na prostem, shajališče turistov, ki se odpravijo na ogled Plečnikovih stvaritev v Ljubljani in osrednjeslovenski regiji, prostor spoštljivega umetniškega ustvarjanja, razstavni prostor, skratka Plečnikov odprti center, ki bo v loku njegovih del povezal Plečnikovo pot od njegovega doma skozi Ljubljano in še dlje. 17.11.2021 Mojca Škrinjar Ne, hvala. Trenutno stanje projekta Vir fotografij: http://bsp.si/
Mojca Škrinjar
Odgovor ministra Vizjaka na poslansko vprašanje Mojce Škrinjar o zagotovitvi čiste pitne vode v Ljubljani
Najprej poslanko zanima, ali je kdo odgovarjal za nepravilnosti, ki jih je razkrila revizija in kako je odgovarjal. Poslanko nadalje zanima tudi, ali je Mestna občina Ljubljana vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi vključevalo nadaljevanje gradnje na spornem območju med Brodom, Črnučami s čistilno napravo v Ljubljani. Sprašuje še, ali minister spremlja ravnanje Mestne občine Ljubljana, če bi le-ta vlogo vložila na pristojno upravno enoto in kako bo nadzoroval ravnanje upravne enote, da bo ta upoštevala nove ugotovitve Agencije RS za okolje, glede na to, da je jasno povedal, da je gradnja kanalizacije na omenjenem spornem območju povsem neustrezna in v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi. Kanal C0 je namreč umeščen na vodovarstveno območje, ki zagotavlja pitno vodo 70 % območja Mestne občine Ljubljana, to pa zaradi ureditev kanalizacije nekaj gospodinjstvom, ki na tem območju Ljubljane nimajo urejene kanalizacije ter zlasti za potrebe občin Vodice in Medvode. Slednje je v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi, saj bi občini morali zagotoviti čistilno napravo v svojem okolju v skladu z načelom, da je čistilna naprava čim bližje viru onesnaženja. Poslanka še meni, da je kanal C0 v nebo vpijoč primer skrajno skorumpirane stroke in zlorabe funkcije odločevalcev, ki so pripomogli k začetku tako zastavljenega projekta in pridobil evropska sredstva. Ministra sprašuje tudi, kaj bo naredil za ohranitev vira pitne vode za Ljubljančanke in Ljubljančane in ali bo prepustil težko situacijo na pleča nekaj posameznih osveščenih lastnikov zemljišč na območju gradnje tega kanala, ki jih Mestna občina Ljubljana pospešeno razlašča. Zanima jo tudi, kaj se bo zgodilo, če lastniki ne bodo vložili zahteve za priznanje statusa stranke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za ta objekt, ker bodo morda zgrešili informacijo o vložitvi takšne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in ali je grozeča ekološka bomba res odvisna zgolj od časa in pozornosti nekaj zasebnikov. Bo za gradnjo kanala C0 pridobljeno gradbeno dovoljenje in kako bo to minister preprečil ter kaj bo v dobro ohranitve pitne vode v Ljubljani kot najbolj odgovoren storil. Na koncu poslanka poziva ministra k največji čuječnosti ob nameri Mestne občine Ljubljana za pridobitev gradbenega dovoljenja na spornem območju in ministra kot največjega varuha zdravega in čistega okolja v državni upravi prosi, da uporabi vse vzvode da Ljubljančanom in Ljubljančankam ohrani čisto pitno vodo, kot jim je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije. V nadaljevanju podajamo odgovore, kot sledi. Ad. 1 Na Ministrstvu za okolje in prostor ter Agenciji za okolje in prostor je bila izvedena reorganizacija, v okviru katere je prišlo do določenih kadrovskih sprememb in drugačnih rešitev. Ad 2 Uvodoma poudarjamo, da Ministrstvo za okolje in prostor ni investitor izgradnje kanalizacije v občinah Vodice, Medvode in Mestna občina Ljubljana. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo, je investitor Mestna občina Ljubljana v okviru gradnje kolektorja C0 na odseku Brod – Črnuče odločil za spremembo projekta iz razloga dodatnega varovanja vodnega vira Kleče in je predvidel polaganje cevovoda v t.i. kineti. Agencija za okolje Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARSO) je po uradni dolžnosti začela predhodni postopek v zvezi s spremembo gradnje povezovalnega kanala C0 - izvedba dodatne zaščite pred izcejanjem vode iz kolektorja v podtalje s polaganjem cevi v vodonepropustno armirano betonsko kineto na dolžini ca. 2,1 km. Postopek je zaključen, ARSO je 28. 9. 2020 izdal sklep št. 35405-515/2019-25, 35415-33/2020-4, 35415-36/2020-4, da je za nameravani poseg investitorja Mestne občine Ljubljana - Vgradnja povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete med revizijskima jaškoma 142 in 166 v dolžini 2.128,95 m potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Postopek presoje vplivov na okolje se skladno z Gradbenim zakonom izvede v okviru integralnega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, investitor pa vloge za izdajo takega dovoljenja na Ministrstvo za okolje in prostor še ni podal. ARSO je decembra 2020, s strani nosilca nameravanega posega Mestne občine Ljubljana prejel vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, ki je bila s sklepom št. 35402-30/2020-4 z dne 20. 1. 2021 zavržena. Mestna občina Ljubljana se je na sklep pritožila, pritožba je bila z odločbo št. 35402-3/2021-2550-5 z dne 6. 5. 2021 zavrnjena. Ad 3 Najprej je potrebno pojasniti, da Ministrstvo za okolje in prostor ni pristojno za dajanje navodil oziroma za neposredni nadzor nad delom upravnih enot. V skladu z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21) so za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, pristojne upravne enote. Naloge so določene v posameznih področnih zakonih. Poleg tega velja izpostaviti še, da je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35100-739/2021-2550-9 z dne 28. 9. 2021 v postopku z izrednim pravnim sredstvom, izreklo za nično gradbeno dovoljenje št. 351-2737/2020-6 z dne 18. 1. 2020 izdano s strani Upravne enote Ljubljana. Za zadevni poseg je namreč potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po integralnem postopku. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno ugotoviti tudi, ali načrtovani poseg vpliva na okolje. Ad 4 Za zavarovanje vodnih virov na območju Republike Slovenije so izdane uredbe o vodovarstvenih območjih. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15) je namenjena varovanju vodnih virov na zadevnem območju Ljubljane. Nadzor nad izvajanjem te uredbe in drugih predpisov je v pristojnosti Inšpektorata RS za okolje in prostor.Glede priznavanja položaja stranke v postopku ter morebitne zamude rokov s tem v zvezi je potrebno upoštevati veljavne predpise. Ad 5 Ministrstvo za okolje in prostor je v preteklosti in bo tudi v prihodnje storilo vse, kar je v njegovi pristojnosti za zavarovanje vodnih virov za oskrbo prebivalcev s pitno vodo povsod na celotnem območju Republike Slovenije, ne le na območju Mestne občine Ljubljana. Pitna voda je namreč ena izmed najpomembnejših dobrin, najpomembnejših naravnih bogastev in jo moramo ohraniti tudi za naše otroke in vnuke. S spoštovanjem, mag. Andrej Vizjak minister  
Mojca Škrinjar
Ali je kdo na ARSO odgovarjal za nepravilnosti postopkov za izgradnjo kanalizacijskega voda čez vodovarstveno območje Kleče?
Poslanka državnega zbora Mojca Škrinjar je zastavila poslansko vprašanje v zvezi z nepravilnostmi pri postopkih za izgradnjo kanalizacijskega voda C0 čez vodovarstveno območje Kleče, ki jih je odkrila revizija Ministrstva za okolje in prostor.  Na uradnem spletnem mestu Mestne občine Ljubljana (https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/projekt-cisto-zate/povezovalni-kanal-c0/) je še danes, 20.09.2021 objavljen zapis: »Izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana z nadgradnjo odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice. V tem delu projekta bo dograjena kanalizacija v občini Medvode v skupni dolžini 22,5 km. Obsegala bo kanaliziranje območij v aglomeracijah Medvode in Spodnje Pirniče, in sicer konkretno na območju Vikrč, Spodnjih Pirnič, Zgornjih Pirnič Verju. Dograjen bo kanalizacijski sistem v naseljih Medvode (del Preske in Čarmanova ulica), Ladja, Goričane, Rakovnik in Vaše. Občina Vodice bo zgradila povezovalni kanal od naselja Vodice do obstoječega kanalizacijskega sistema v MOL ter zgradila navezovalne kanale do naselij Bukovica in Utik v skupni dolžini 9,1 km. Najzahtevnejši del izgradnje bo v Mestni občini Ljubljana, saj bo zgrajen povezovalni kanal C0, ki bo potekal od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod, vključno z vsemi sekundarnimi kanali iz črpališč Mala vas, Tomačevo, Jarše ter iz naselij Ježica in Sneberje. Kanal bo v skupni dolžini 12,1 km. Sama obstoječa čistilna naprava Brod bo rekonstruirana v zadrževalni bazen s kapaciteto 800 kubičnih metrov. Na novo bomo s tem delom projekta na javno kanalizacijo priključili 3.600 prebivalcev v občini Medvode in 1.100 prebivalcev v občini Vodice ter s samo izgradnjo povezovalnega kanala C0 bistveno zmanjšali obremenitev centralnega kanalizacijskega sistema v Mestni občini Ljubljana, ter sistematično uredili odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane.« Revizija Ministrstva za okolje in prostor je razkrila nepravilnosti, povezane s postopki za izgradnjo kanalizacijskega voda C0 čez vodovarstveno območje Kleče. Notranje revizijsko poročilo glede načrtovanja gradnje je namreč razkrilo hude nepravilnosti, ki so jih zagrešili na Agenciji RS za okolje (Arso). Tako v revizijskem poročilu piše, da so pri ARSO izdali Mestni Občini Ljubljana gradbeno dovoljenje za kanalizacijski kanal C0 pred samo izvršitvijo predhodnega postopka presoje vplivov na okolje. Še več, pri izdaji posamičnih aktov so pri ARSO povzemali mnenja iz vloge, ki jo je oddal MOL. V svojih postopkih uslužbenci ARSO niso niti preverili, ali bi lahko zaradi kanalizacijskega voda, ki teče preko vodonosnika Kleče, prišlo do poslabšanja stanja podzemne ali površinske vode. Delo na Arso, povezano z izdajo dovoljenj MOL za gradnjo kanalizacije prek vodonosnika Kleče, je bilo opravljeno brez skoraj kakršnekoli dokumentacije postopkov, kar kaže, da ni šlo zgolj za površnost, temveč namerno prikrivanje sledov. Časnik Delo je nato poročal, da je okoljsko ministrstvo pod vodstvom Andreja Vizjaka ustavilo kanal C0. Na Molu pa so ocenili, da finančne škode zaradi zamude v projektu ni, zagotovili so tudi, da priprava in izvedba projekta potekata v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. V mesecu avgustu 2021 so mediji objavili izjavo na Ministrstvo za okolje in prostor, da Mestna občina Ljubljana (Mol) na ministrstvo za okolje in prostor še ni podala zahteve za integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za povezovalni kanalizacijski kanal C. Ministra sprašujem: 1. Ali je kdo na ARSO odgovarjal za nepravilnosti, ki jih je razkrila revizija, in kako je odgovarjal.2. V imenu zainteresirane javnosti v mestu in regiji kot poslanka sprašujem, ali je MOL do dne vložitve mojega vprašanja vložil kakršno koli vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi vključevalo nadaljevanje gradnje na spornem območju med Brodom, Črnučami s čistilno napravo v Ljubljani.3. Sprašujem ministra tudi, ali spremlja, če bo MOL zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja na spornem območju podal na upravno enoto, in kako bo nadzoroval, ali bo upravna enota upoštevala nove ugotovitve ARSO, ki je jasno povedal, da je gradnja kanalizacije na omenjenem območju povsem neustrezna in v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi. Kanal C0 je namreč umeščen v vodovarstveno območje, ki zagotavlja pitno vodo 70% območja mestne občine Ljubljana. To pa zato, da se uredi kanalizacija za nekaj ljubljanskih gospodinjstev, ki na tem območju nimajo urejene kanalizacije ter zlasti za potrebe občin Vodice in Medvode. Ravno slednje pa je v popolnem nasprotju z okoljevarstvenimi standardi- obe občini bi morali imeti čistilne naprave v lastnem okolju, v skladu z načelom, da je čistilna naprava čim bliže vzroku. Zato je kanal C0 v nebo vpijoč primer skrajno korumpirane stroke in skrajno zlorabljene funkcije odločevalcev, ki so pripomogli k temu, da se je projekt, tako zastavljen, sploh začel in pridobil celo evropska sredstva in pomeni prevaro na najvišji ravni.4. Sprašujem ministra, kaj bo naredil, da se bo ohranilo jezero pitne vode podtalnice za Ljubljančanke in Ljubljančane, in ali bo prepustil težko situacijo zgolj na plečih nekaj redkih in osveščenih lastnikov zemljišč na območju, namenjenem škodljivi, zdravju nevarni gradnji, katere MOL pospešeno in nezakonito razlašča? Kaj se bo zgodilo, če lastniki ne bodo vložili zahteve za status stranke v postopku pri pridobivanju gradbenega dovoljenja MOL, morda zgolj zato, ker bodo zgrešili trenutek in informacijo, da je bila zahteva za gradbeno dovoljenje vložena? Je ekološka bomba, ki nam grozi, odvisna zgolj od časa in pozornosti nekaj zasebnikov? Bo kanal C0 dobil na spornem območju gradbeno dovoljenje? Kako boste to preprečili? Kaj boste v dobro ohranitvi pitne vode v Ljubljani kot najbolj odgovorni storili?5. Pozivam vas k največji čuječnosti ob nameri MOL za pridobitev gradbenega dovoljenja na spornem območju ter vas kot najvišjega varuha zdravega in čistega okolja v državi prosim, da uporabite vse možne vzvode, da nam Ljubljančankam in Ljubljančanom, celotni osrednji regiji, ohranite čisto pitno vodo, ki nam je zagotovljena z ustavo. Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar
Vprašanje ministru za okolje in prostor o kanalu C0 v Ljubljani
POSTAVLJENO VPRAŠAJE NA SEJI DZ  Datum seje: 21.9.2020 Številka seje: 20. Vsebina: MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Spoštovani gospod minister, sprašujem vas: Kako boste v okviru svojih pristojnosti zagotavljali ustavno pravico do čiste pitne vode prebivalkam in prebivalcem Ljubljane, ob problematični občinski gradnji kanalizacije čez zalogovnik ljubljanske pitne vode, ki vodi kanalizacijo iz Medvod in Vodic do ljubljanske čistilne naprave preko zalogovnika čiste pitne vode, tako imenovani kanal C0? Državni zbor je jasno izrazil pomisleke ob tej gradnji, vi pa ste ustavili revizijo projekta. To med nami, Ljubljančankami in Ljubljančani, zbuja strah, da bomo ostali brez čiste pitne vode. Izvedba s togimi cevmi, obloženimi z betonskimi bloki, je namreč po mnenju stroke neprimerna za premikajoči teren. Sprašujem vas: Ali si boste prizadevali pridobiti podatke o tesnosti že obstoječe podobne konstrukcije cevovoda od Medvod do Broda? Obstajajo trditve o puščanju te povezave. Sprašujem vas tudi: Ali vam je poznano mnenje strokovnih inštitucije, konkretno Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je letos v mnenju eksplicitno zavrnil že potek trase? Ali na svetu obstaja podoben primer, da bi kanalizacija tekla skozi zaloge pitne vode? Naj pripomnim, da, kot poznam trditve v stroki in laični javnosti, prevladuje mnenje, da bi bilo problem kanalizacije Medvod in Vodic možno rešiti na drug, bolj ustrezen način. Zavedam se, da ste ob nastopu funkcije naleteli na že obstoječe stanje, vendar vas pozivam in vas prosim za mnenje o zadevi, o problemu in vas prosim za rešitev, kajti menim, da sta vrednoti zdravje in čisto okolje pravzaprav na enem najvišjem mestu na lestvici vrednot. USTNI ODGOVOR Datum seje: 19.10.2020 Številka seje: 21. Vsebina: MAG. ANDREJ VIZJAK: Morebiti je res nekoliko vibracij v javnosti povzročila odločitev Ministrstva za okolje, da ne naroči revizije gradnje kanala C0 skladno s projektno nalogo, ki je bila izdelana v prejšnjem mandatu oziroma ki je bila pripravljena na ministrstvu pod prejšnjim ministrom. Eden izmed formalnih razlogov je tudi, ker pred rebalansom ni bilo zadosti sredstev. Obstaja pa še bolj pomemben vsebinski razlog. Namreč ta revizija se nanaša na vsebino, ki pa je prav v tolikšni meri oziroma še večji meri pokrita z odločitvijo, da je potrebno za kanal C0 izdelati presojo vplivov na okolje. Namreč v projektni nalogi za revizijo je bila cela kopica vsebin, ne pa vse, ki so v podzakonskih aktih, ki urejajo vsebino presoje vplivov na okolje zajeti. Nedavna odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje je, da bo moral investitor, to je Mestna občina Ljubljana, za kompletni povezovalni kanal C0 pridobiti okoljevarstveno soglasje po predhodni presoji vplivov na okolje. S tem se bo ta trasa glede na tehnične rešitve, ki so bile vmes tudi že modificirane, proučila glede na tehnične rešitve iz vseh okoljskih vidikov: tako vpliva na podzemne vode, vodne vire kakor tudi vpliva na naravne vrednote, konkretno Naturo 2000, ki tam poteka, na nepremičnine in na vse dejavnike, deset jih je, ki so povezani z vplivi na okolje. To je najpomembnejše. Drugo, kar je zelo pomembno, je to, da bomo v okviru revizije, ki jo sedaj pripravljamo in usklajujemo, ker gre za medresorsko revizijo, revidirali pravzaprav izbor te trase. Jaz mislim, da je ključni problem v tem. Mimogrede, revizija, ki jo je želelo naročiti prejšnje ministrstvo, sploh ne odgovarja na to vprašanje. Jaz pa mislim, da je to najpomembnejše. Ali je bila trasa kanala C0 skozi vodovarstveno območje izbrana kot najustreznejša, proforma samo, ali je pa to dejansko okoljsko in vsebinsko najustreznejša trasa? Jaz sem pogledal nekatere dokumente, ki so botrovali tej odločitvi, da je C0 skozi vodovarstveno območje najustreznejša varianta po mnenju investitorja, to je Mestne občine Ljubljana, vendar se mi poraja dvom tako glede gospodarnosti te odločitve kot tudi sprejemljivosti do okolja. Tako da brez skrbi, želim povedati pred nadaljevanjem, da je ta projekt trenutno ustavljen, ne odvija se nobena aktivnost, tudi nobenega dovoljenja ni moč izdati, zaustavljena so vsa plačila, tudi tista zaostala, ki bi morala biti zaradi tega, ker ne želimo na Ministrstvu za okolje prevzemati tveganj s poplačevanjem že zapadlih situacij, glede na to da 2 ne vemo, ali je ta projekt sploh okoljsko sprejemljiv. Ko bo izdelana presoja vplivov na okolje in ko bo izdano okoljevarstveno soglasje, seveda če bo, bo to povzročilo lahko nadaljevanje projekta. Do takrat pa ne moremo prevzemati teh odgovornosti. Kar se tiče preostankov potrebnih gradbenih dovoljen, seveda leta ne morejo biti izdana in tudi gradnja se ne more nadaljevati, dokler ni zaključena presoja vplivov na okolje.   Datum: 15. oktober 2020 g. Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora Zadeva: Ustno poslansko vprašanje V skladu z 240. in 242. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem prijavo ustnega poslanskega vprašanja za 21. sejo Državnega zbora v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za kanalizacijski kanal C0 na vodovarstvenem območju v mestni občina Ljubljana, ki ga naslavljam na ministra za okolje in prostor, mag. Andreja Vizjaka. S spoštovanjem! Mojca Škrinjar, poslanka V prilogi: - ustno poslansko vprašanje 2 VSEBINA USTNEGA POSLANSKEGA VPRAŠANJA Ministru za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku, bom zastavila ustno poslansko vprašanje ali je bila opravljena kakšna analiza pridobivanja gradbenega dovoljenja za kanal C0 in drugih spremljajočih dokumentov. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si POTRJEN Številka: 001-153/2020/5 Datum: 12. 11. 2020 Zadeva: Pisno poslansko vprašanje v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za gradnjo kanala C0 Zveza: Vaš dopis št. 020-07/20-1429/1 z dne 19. oktober 2020 V pisnem poslanskem vprašanju poslanka državnega zbora gospa Mojca Škrinjar naslavlja na ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka vprašanja v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za gradnjo kanala C0 na vodovarstvenem območju v Mestni občini Ljubljana. Zanima jo, ali je bila opravljena kakšna analiza pridobivanja gradbenega dovoljenja za kanal C0 in drugih spremljajočih dokumentov in prosi za seznanitev z morebitnimi ugotovitvami. Ministrstvo za okolje in prostor je do sedaj izvedlo že več aktivnosti v zvezi s postopki povezanimi s projektom izgradnje kanala C0. Drugostopni organ ministrstva je kot nadzorstveni organ po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu: ZUP) izvedel nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo izdanih gradbenih dovoljenj v letih 2018 in 2019 za gradnjo oz. za dograditev javne kanalizacije C0, pri čemer je preverjal izključno zakonske razloge (274. člen ZUP): Izdano gradbeno dovoljenje lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Nadzorstvena presoja je obsegala tudi presojo obstoja ničnostnih razlogov po določbah 279. člena ZUP: Postopek nadzorstvene presoje po določbah ZUP v zvezi z obravnavanimi gradbenimi dovoljenji je nadzorstveni organ v vseh primerih obravnavanja ustavil, ker ni bilo podanih oz. ni našel nobenega od izrecno predpisanih razlogov za ukrepanje. Nadzorstveni organ v obravnavanih primerih gradbenih dovoljenjih ni zasledil obstoja razlogov za ukrepanje po 1. odst. 274. člena ZUP, niti ni ugotovil očitne kršitve materialnega predpisa iz 2. odst. istega člena ZUP, pri čemer je dejstvo, da je prekluzivni rok za ukrepanje zaradi slednje kršitve pri večini obravnavanih dovoljenjih že pretekel (eno leto od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena). Enako velja glede možnih kršitev po 3. in 4. točki 274. člena ZUP. Predmetna gradbena dovoljenja tudi niso imela razlogov, ki bi implicirale na ugotovitev ničnostnih razlogov po zgoraj cit. določbah 279. člena ZUP. Ministrstvo je pridobilo tudi podrobno pravno analizo postopka izdaje gradbenega dovoljenja in povezanih upravnih postopkov, ki jo je izdelal zunanji ekspert. Pravni mnenji eksperta obravnavata ugotovitve glede zakonitosti upravnih odločb s pojasnilom o učinkih pravnomočne Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič, predsednik POTRJEN upravne odločbe in pregledom izrednih pravnih sredstev, pravno presojo postopkov izdaje gradbenega dovoljenja in njegovih sprememb ter ekspertne ugotovitve glede postopkov izdaje ostalih potrebnih soglasij in mnenj, ki so bila izdana v zvezi z zadevno operacijo. V sklopu teh pravnih mnenj je bil izdelan tudi osnutek naznanila suma storitve kaznivega dejanja, saj je zunanji strokovnjak svetoval ministrstvu, da se naznani sum storitve kaznivega dejanja na Okrožno državno tožilstvo. Bistvene ugotovitve pravnih mnenj so, da je prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014, ki je bilo sicer izdano le za del trase, nepravilno in nezakonito zaradi napačne uporabe materialnega predpisa. Poleg tega bi bilo v nasprotju s sklepi Agencije RS za okolje, da presoja vplivov na okolje zaradi nepomembnih vplivov na okolje ni potrebna, obvezno potrebno izvesti tudi presojo vplivov na okolje, ki v času izdaje prvotnega gradbenega dovoljenja ni bila izvedena. V gradbenem dovoljenju in že prej v projektni dokumentaciji je objekt opredeljen kot manj zahteven objekt, kar ni skladno s predpisi, saj gre glede na premer kolektorja C0 1200 mm za zahteven objekt. Prvotno gradbeno dovoljenje je bilo sicer v letu 2016 spremenjeno glede spremembe klasifikacije objekta gradnje v zahtevnega. Nadalje iz pravnega mnenja zunanjega strokovnjaka izhaja, da je vodno soglasje Agencije RS za okolje iz leta 2013 pomanjkljivo in sporno, saj ne vsebuje vsebinske presoje projektnih pogojev izdajatelja soglasja in s tem ni mogoč preizkus razlogov o odločilnih dejstvih za njegovo izdajo. Ugotavlja še, da gre pri tem vodnem soglasju in upoštevaje neizvedeno presojo vplivov na okolje tudi za kršitev pogojev iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Pravno mnenje problematizira tudi upoštevanje tega vodnega soglasja v postopku spremembe gradbenega dovoljenja zaradi poteka rokov v zvezi z veljavnostjo vodnega soglasja. Pravno mnenje zunanjega eksperta nakazuje tudi na pomanjkljivo skrbnost ter nezakonito postopanje Agencije RS za okolje glede sklepov, s katerim je bilo odločeno, da ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja ter da ni potrebna presoja vplivov na okolje. Sklepa ne vsebujeta ustrezne vsebinske argumentacije v smislu upoštevanja meril iz zakonodaje, poleg tega je izpostavljena nenavadna hitrost izdaje sklepa, gre za štiri delovne dni, saj se v podobnih primerih postopki glede na njihovo strokovno zahtevnost vodijo precej dlje časa, predpisi predvidevajo rok dveh mesecev, saj gre po ZUP za zahtevnejšo upravno zadevo, za katero je predviden poseben ugotovitveni postopek. Oba navedena upravna akta bi glede na pravno mnenje zunanjega eksperta lahko opredelili kot nezakonita, kar bi lahko vplivalo tudi na gradbeno dovoljenje. Vendar pa zaradi učinka pravnomočnosti v gradbeno dovoljenje ni mogoče poseči drugače, kot z izrednimi pravnimi sredstvi, ki pa so zelo restriktivna pri uporabi in se lahko uporabijo le v posebno upravičenih okoliščinah in v konkretni zadevi takšne okoliščine niso izkazane, kar so tudi ugotovitve ministrstva v okviru nadzorstvene presoje. S tem v zvezi dodajamo še, da je bilo v skladu z vsemi ugotovitvami 28. 2. 2020 posredovano naznanilo suma storitve kaznivega dejanja na Okrožno državno tožilstvo. Poleg tega je ministrstvo že pred tem opravilo izredno notranjo revizijo postopkov izdaje upravnih aktov v zvezi z gradnjo Kanala C0. Notranja revizija ni ugotavljala zakonitosti pravnih aktov, ampak, ali so bili postopki kot zahtevajo evropske uredbe o evropskih strukturnih in investicijskih skladih sledljivi in primerno nadzorovani ter ali so javni uslužbenci delovali v skladu s potrebno poklicno skrbnostjo. Revizija je pokazala, da je prišlo pri posameznih primerih do nekaterih odstopanj glede na predpisane postopke, da so bili nekateri predpisi uporabljeni brez zadostne naslonitve na vsebinska izhodišča in da za posamezne primere niso bile določene primerne klasifikacije. Po končani reviziji so bili izdana priporočila za nadaljnjo delovanje ministrstva pri zadevah z visoko in srednjo stopnjo tveganja. POTRJEN Ponovno poudarjamo, da bo moral investitor (to je Mestna občina Ljubljana) za dokončanje kanala C0 pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja, v okviru tega postopka pa bo treba izvesti tudi presojo vplivov na okolje ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. Agencija RS za okolje je v predhodnem postopku že odločila, da bo treba za pridobitev gradbenega dovoljenja izvesti presojo vplivov na okolje. V postopku presoje vplivov na okolje bodo posledično obdelane vse možne tehnične rešitve in pogoji za umestitev kanala C0 na področju ljubljanske podtalnice. Poleg tega so trije gradbeni inšpektorji izvedli več nadzorov v konkretni zadevi gradnje povezovalnega kanala C0 po uradni dolžnosti ter uvedli več inšpekcijskih postopkov, med drugim tudi nadzor nad vgradnjo gradbenih proizvodov, vendar do sedaj v postopkih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. S spoštovanjem, Mag. Andrej Vizjak minister  
Mojca Škrinjar
Dan za mir
Jutro, ki ne zmore odločitve o dežju ali soncu, tipično zimsko ljubljansko, pa vendar edinstveno in hkrati bolj normalno kot katerokoli jutro preteklega leta, se dotakne zaves, nagovori brez besed: mir in dobro. Drugi januar novega leta 2021. Tudi prvi dan je bil drugačen. Nič posnetkov bučnih proslavljanj, dunajski filharmoniki pred prazno dvorano, a vendar ob milijonih na spletu in televizijskih sprejemnikih. Zdelo se je, da bo naša generacija deležna le vojne za domovino, da so naši starši in stari starši  dovolj odtrpeli za nas dve svetovni vojni. Toda brez glasne vojne napovedi se je v naša življenja kot lava sprva splazila, nato pa v  grozljivem slapu oddrvela drugačna vojna nove dobe, rojena v daljnem Wuhanu. Sprva nihče ni verjel, da iskrice spečega vulkana niso več kot novoletne petarde, ki so nas pozdravile v zgodnjih urah preteklega leta, toda zgodilo se je drugače. Pa vendar so kljub vedno bolj bučnemu grmenju nekateri spali, celo sanjali globoke napoleonske sanje, utvaro zamenjali za resničnost. Ko so z enim očesom zažmrkljali  v dan, so zašli v blaznost zmotnega navdiha, in ko so  pregnali mačka iz glave, so se znašli  v praznem bazenu, od daleč nemočno opazujoč   pekočo reko in neke gasilce, ki so z nečloveškimi močmi skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Brž ko je bilo jasno, da so bila rešena življenja, tudi teh, ki so se skrivali v praznem bazenu, sta napuh in frustracija slednjih poletela do neba. Namesto hvaležnosti ljudem, ki so žrtvovali svoje dneve in mesece, da  bi rešili ljudi, premoženje in delo, so sikali dan za dnem kot zajedljiva kača, prirejali proteste vseh vrst, si izmišljali in pisali grožnje po stenah, tleh,  izlivali kot kri rdeče madeže na imena nedolžnih,  prirejali požige pred parlamentom in si izmišljali obtožbe ter upali na pomoč krivosodja.  Koliko majhnosti zmore človek, da iz prežeče tragedije, kuje priložnost poseči po orodju oblasti, ki bi mu omogočila  napihniti oguljen ego, ranjen iz bogsigavedi  katerega ponižanja, kateri hudič, ki se sprehaja po zemlji, ga preganja, da se na koncu osmeši, pri tem pa spregleda priložnosti, ki mu kot Jedermannu ponuja usoda. Kultura. Kulturniki. Politika. Politiki. Novinarji. Mediji. Podjetniki. Obrtniki. Frizerji. Policaji. Zdravstveni delavci. Mir. Mirovniki. Le zakaj se vsi imenujejo kulturniki. Niso morda med njimi umetniki, katerih slike in kipi dosegajo na trgu zavidljive cene in predstavljajo največjo diko v prostorih zbirateljev? Niso med njimi glasbeniki, katerih zvoki ostajajo nepozabljeni, pisatelji, katerih dela odmevajo čez Slovenijo in Evropo in oceane? Škoda, ki jo samogovori nekaterih v parlamentu delajo kulturi, je neopisljiva. Po večurnem  spremljanju razprave povprečen gledalec lahko samo bruha ob besedi kultura. Vse, kar  v resnici ni kultura, se zbaše vanjo, od nerazumljenih performansov in  obešanja lutk njim neljubih politikov, pacanja fasad. Med prejemnike plačanih prispevkov so  v času skakalcev v prazen bazen in njihovih somišljenikov uvrstili tudi arhitekte. Čemu? Ker menda ni bilo dovolj dela za njih. Kakšna ušiva država je to, da se ne zna spomniti, kako bi zaposlila svoje  intelektualce, zna jim dati zgolj miloščino v obliki  plačanih najnižjih socialnih prispevkov. Ko jim daš vedeti, da bi morala država omogočiti okoliščine, da bi ljudje dovolj zaslužili in lahko plačali  lepe in koristne načrte arhitektov in krajinarjev za oblikovanje svojih bivališč, ti levaki postrežejo z očitkom o gnilem kapitalizmu, kulturi pa dajo predznak religije, ki se sprevrže v diktaturo  kulturproletariata v spodnjih gatah sredi ulice. Ampak danes je mir. Dežuje. Politika lahko kupi kulturnika (iz predhodnega odstavka). Potem imamo teater v parlamentu. Odzvanja moški tenor in  na trenutke vreščeč ženski alt, skoraj vedno žaljiv, včasih skrajno nesramen. Včasih je komedija, ko se razgledanost dokazuje s smešnim  in napačnim citiranjem latinskih pregovorov skuliranih politikov, mašili in posplošenimi, iz trte izvitimi očitki, ki spričo bruna v lastnem očesu pripiše nasprotnikom iveri, ki jih ni. Vmes se obravnava  sedem mega zakonov, ki  rešujejo podjetja pred propadom in posameznike pred izgubo službe in eksistence zaradi zaprtja. Na sejah odborov levica napeberkuje  očitke o tem, da  bodo otroci ostali v kameni dobi, ker dobijo šolsko razlago in navodila na daljavo,  njihovi starši pa naj bi jim bili  največji sovražniki. Ker je toliko nasilja doma. Če vnemar pustimo dejstvo, da bi nasilju doma morali streči centri za socialno delo, bi po logiki levice morali  prepovedati počitnice. Kajti dva meseca  in še nekaj dni strašne škode, ki jo utrpijo otroci s svojimi starši doma, je nedopustno. Na parlamentarnih hodnikih se  ta čas vrstijo tiskovne konference, kjer se  skoraj vsak teden na odru vrstijo možni novi mandatarji, ob katerih  državljanom zastaja dih. Ena bi »vse drugače, z novimi pristopi, sveže«, toda  več  kot od pokvarjenega kompota ne seže, zeh, zeh. Nato se najde odrešenik, z drugimi besedami lunatični varufakis, katerega  kratkotrajna sapa skoraj onesvesti gospodarstvenike,  desne in leve, pridušajo se, da se bodo po vrsti preselili v tujino, ekonomisti pa raztrgajo njegove izračune. In varufakis se precedi nazaj v anonimnost svoje katedre. Nato,  ne vem kje,  morda na  dvorišču, kamor hodijo nekateri kadit, med kantami vznikne nova ideja : Karl Veliki. Na belem porscheju. On pa bo. Išče glasove. Bog ve, kje se skrivajo. Morda v glavi. Ampak  danes je mir. Glasov ni. Ubogi  novinarji Dela in Slovenskih novic bodo  za novoletno darilo prejeli petnajst odstotkov honorarja manj. Najprej morajo pisati po diktatu urednikov, zdaj pa še to. Ne privoščim jim niti enega ne drugega. V agenciji za novice delajo intervjuje, kmalu najbrž lahko pričakujemo kakšno pesniško zbirko, ampak o tem  mi ne smemo nič vedeti, se spraševati zakaj, dolžni smo samo plačati. Ker smo zgolj objekt za prispetje novic. In te so take, kot reče agencija in  javna televizija, ne pa takšne, kot si predstavljamo mi. Nekje na vzhodu države se morajo novinarji ukvarjati s  frizurami in tvitom, ki ga vsi frizerji razumejo kot sarkazem, le glavni urednik in njegov frizerski piarovec se delata, da ne. Potem se pa sprašujejo, kaj gre narobe, da se časopisi slabo prodajajo. Pač niso za branje,  pa tudi sezona  za zavijanje solate ni. Ljudje pač  bolj verjamejo tviterju in podobnemu. Čeprav ni vedno moč razumeti in verjeti vsega. Recimo, tisto o čipih, ki nevidno priplavajo s cepivom v kri, in bi se zaradi tega ne bi bilo dobro cepiti. Vsekakor bi jaz raje videla, da bi , če bi obstajalo tako znanje,  izumili namesto upogibljivih in zmuzljivih čipov za v kri upogibljiv mobitel, ki bi ga zvila  v svitek, da bi ga lahko spravila v žep, škatlico za očala, šla plavat z njim. Ampak danes je mir. Nihče ne kliče in jaz nikogar. Podjetniki, obrtniki in kmeti nimajo dopusta, imajo le izpad dohodka, ki ga  morajo nagarati med letom, če hočejo biti  teden, dva  prosti. Lovijo vsak evro po  trgu, živcirajo se  že zaradi običajnih težav, ki jih povzroča težko predvidljivo okolje, kaj šele ob   wuhanski katastrofi. Posivijo in zgrbijo se do  časa, ko lahko užijejo penzijo,  velikokrat  minimalno. Toda danes je morda kakšna težava manj. V parlamentu je bil tik pred novim letom sprejet sedmi protikoronski mega zakon, tudi v pomoč njim. In zato morda danes lahko malo bolj umirjeno počivajo. S policaji (vem, da je pravilno reči policist) sem se vedno dobro razumela.  Še takrat, ko me je kaznoval, ker sem telefonirala med vožnjo. Mea culpa, prav je imel. Tudi takrat, ko  mi je moj rajonski policaj pomagal pregnati nepridiprave stran od šole, ki sem jo vodila. Nikoli ne bi izbrala tega poklica. Pretežak je, obremeni dušo in telo.  Ne bom rekla, da je danes za njih mir. Kakor ni za zdravnike in  druge, ki delajo v zdravstvu. Če so nam v osamosvojitveni vojni policaji in vojaki izborili mir, so nam  obstoj ohranili tokrat zdravniki in sestre. Oni nikoli nimajo miru. Ga imajo pa lahko v srcu- upravičeno. Nevladne organizacije so pomembne. Še zlasti gasilci, delavci pri  človekoljubnih organizacijah, okoljevarstveniki,  amaterski umetniki v krajevnih gledališčih… Civilne iniciative delajo brezplačno ( večinoma), si prizadevajo za  pravične rešitve in dobrobit  človeštva in narave. Toda danes je mir.  In želim, da bi mirovni inštitut delal za mir, ne za prepir. Toda Jedermann še ni srečal svoje »Glaube«. Zato  bo še nekaj zmot in pomot. Nalašč in ne nalašč. Toda  danes je čas  za dobro in mir, ki ga voščim vsem nam, da bi shajali eden z drugim z razumom, odsotnostjo napuha. Ljubljana,  2.januar 2021 Mojca Škrinjar, z najboljšimi željami ter tu in tam nekoliko sarkazma   Objavljeno 4.1.2021 na povezavi:https://www.sds.si/blog/dan-za-mir-20084
Mojca Škrinjar
Vprašanje ministru za kulturo in ministru za okolje in prostor
Številka: 020-07/20-1676/ Datum: 26. 11. 2020 Mag. Andrej Vizjak minister za okolje in prostor Dr. Vasko Simoniti minister za kulturo Zadeva: Pisno poslansko vprašanje V skladu z 248. členom Poslovnika Državnega zbora pošiljam poslansko vprašanje Mojce Škrinjar v zvezi s seznamom pomembnih investicij Vlade RS glede umika investicije pod zaporedno številko: 231 t.j. Prenova osrednje tržnice v Ljubljani. Prosim, da na predloženo poslansko vprašanje odgovorite v roku 30 dni. S spoštovanjem! Igor Zorčič V prilogi: – pisno poslansko vprašanje Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.siŠtevilka: 001-183/2020/4 Datum: 15. 12. 2020Zadeva: Odgovor na poslansko vprašanje poslanke Mojce Škrinjar Zveza: Vaš dopis št. 020-07/20-1676/2 z dne 26. 11. 2020 Spoštovani,v skladu s prvim odstavkom 249. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) vam pošiljamo odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Mojce Škrinjar v zvezi s seznamom pomembnih investicij Vlade RS, ki ga je naslovila na ministra za okolje in prostor in ministra za kulturo.Poslanka Mojca Škrinjar je naslovila poslansko vprašanje v zvezi s seznamom pomembnih investicij Vlade RS s predlogom za umik investicije navedeno pod zaporedno številko 231, to je prenova osrednje tržnice v Ljubljani. V poslanskem vprašanju oziroma pojasnilu k predlogu za umik poslanka izrazi stališče o ustreznosti prenove, ki jo predlagal župan Mestne občine Ljubljana g. Zoran Jankovič. V zvezi s tem, minister za okolje in prostor, pristojni predlagatelj vladnega gradiva, pojasnjujemo kot sledi. Seznam pomembnih investicij je sprejela Vlada RS na podlagi 3. člena Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, v nadaljevanju IZOOPIZG). Kriteriji za določitev pomembnih investicij so določeni v 4. členu IZOOPIZG. Ministrstvo je na predlog seznama uvrstilo posamezne investicije, ki so jih predlagala bodisi posamezna ministrstva bodisi posamezne občine bodisi drugi deležniki. V konkretnem primeru je bila podana pobuda za uvrstitev na seznam pomembnih investicij s strani Mestne občine Ljubljana in Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. V okviru medresorskega usklajevanja je bilo ugotovljeno, da ni ovir za uvrstitev na seznam investicij oziroma ni bilo podanih pripomb v zvezi z uvrstitvijo na seznam pomembnih investicij.Velja poudariti, da je namen zakona omogočiti pospešen zagon pomembnih investicij v Republiki Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije COVID-19, kar bo omogočilo hitrejši zagon gospodarske aktivnosti in rasti na ključnih investicijskih sektorjih slovenskega gospodarstva in s tem hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva, njegov cilj pa s koordinacijo postopkov pridobivanja mnenj, soglasij, dovoljenj in odločitev na podlagi področnihpredpisov ter ustvarjanjem pogojev za odpravo ovir in učinkovito izvedbo pomembnih investicij pospešiti izvedbo investicij.Uvrstitev na seznam pomembnih investicij samo po sebi torej ne pomeni vrednostne sodbe oziroma zagotovilo, da bo investicija izvedena. Za izvedbo investicije bo potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja, mnenja ipd. ter izvesti vse potrebne postopke, ki omogočajo zakonito gradnjo in izvedbo del. Če se bo tekom postopkov izkazalo,da predlog projekta ni ustrezen ali da gradnja zaradi različnih vzrokov ne bi bila ustrezna, investicija seveda ne bo izvedena oziroma ne bi smela biti izvedena. S spoštovanjem,mag. Andrej Vizjak minister  
prikaži časovnico

Mojca Škrinjar

Nov 24, 2021
Za varno starost vseh
V Državnem zboru je v obravnavi Zakon o dolgotrajni oskrbi. Prestal je javno predstavitev, obravnavo na odboru ter ...
(0)
Oct 29, 2021
Mojca Škrinjar: Novela ZOVFI prinaša štiri ...
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja prinaša štiri pomembne novosti, je ...
(0)
Oct 24, 2021
Mojca Škrinjar: Kdor ne podpira resolucije, ki ...
Danes je ob grobišču v Kucji dolini pri Podutiku potekala spominska slovesnost s sveto mašo. Spominske ...
(0)
Oct 22, 2021
V ŽIVO iz Državnega sveta: Politizacija ...
Spremljajte prenos v živo 
(0)
Oct 20, 2021
Državljani bomo lahko del svoje dohodnine ...
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, katerega ...
(0)
Oct 15, 2021
Odgovor ministra Vizjaka na poslansko vprašanje ...
Najprej poslanko zanima, ali je kdo odgovarjal za nepravilnosti, ki jih je razkrila revizija in kako je ...
(0)
Oct 14, 2021
Mojca Škrinjar: Od Stevanovića do Prodanovića
Napovedano indijansko poletje je izdalo vremenarje in jesen nas je nenavadno zgodaj opomnila z vetrom, nizkimi ...
(0)
Oct 11, 2021
Sprememba zakona o organizaciji in financiranju ...
Poslanci koalicije v mandatu Vlade RS, ki jo vodi Janez Janša, so vložili predlog sprememb Zakona o organizaciji ...
(0)
Oct 11, 2021
Kdo v resnici bi moral v Državnem zboru ...
V Državnem zboru je na predlog opozicije v petek, 8.oktobra 2021, potekala izredna seja, posvečena problemu ...
(0)
Sep 27, 2021
Nepopisno neodgovorno vodenje šol: Ravnatelji ne ...
Potem, ko je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport šolam priporočilo, naj učiteljem in ...
(0)
Sep 27, 2021
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski ...
Poslanci in poslanke so na 25. redni seji Državnega zbora obravnavali predlog Zakona o ...
(0)