Mojca Škrinjar
STALIŠČE O ZAKONU O POMURSKO AKADEMSKO- ZNANSTVENI UNIJI (PAZU)
S predloženim zakonom se formalizira povezovanje in delovanje  znanstvenikov in umetnikov, katerih delo odločilno prispeva k  razvoju pomurske regije. Delovanje  regionalne institucije, ki združuje  člane in članice, doktorje znanosti različnih  ved, bo  pospeševalo  razvoj znanstvenega, kulturnega  in gospodarskega razvoja  pomurske regije.  Hkrati  pa delovanje  nove institucije nikakor  ne bo zmanjševalo pomena ali obsega dela Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zakon tako omogoča enakomernejši  razvoj regij, kar je  splošen razvojni cilj Slovenije, ki  načeloma uživa konsenz  strokovne in druge javnosti, kakor tudi vseh političnih strank. Toda ta razvojni cilj, ki ima  že dolgo časa mesto v vseh strateških dokumentih, dejansko  ne živi  popolnoma, kajti če bi bil udejanjen, bi  bile vse regije približno enakomerno razvite. To seveda ne drži. Ni dovolj zapisati visokoleteče cilje, potrebno je prepoznati probleme, jih spremeniti v izzive in uvesti prave ukrepe. PAZU  bo  tako postala vodilna  sila, ki bo Pomurski regiji, ki ne sodi  med bolj razvite, dodala tisto upanje, ki je temelj za ustvarjalnost in vztrajnost ljudi na vseh področjih, pa naj bo to na, primeroma,  gospodarskem, storitvenem, kmetijskem  ali umetniškem področju. Pomurski učenci bodo v bolj razvitem okolju laže dosegali  boljše rezultate na nacionalnem preverjanju znanja, dijaki pri maturi, več se jih bo odločilo za  študij, ki ustreza njihovim talentom.  Če naj Slovenke in Slovenci dosegamo ambiciozne cilje tako pri  vključenosti v  univerzitetni študij, kakor  tudi dosegati pomemben delež v  gospodarskih rezultatih,  mora biti v to vključen ustrezen delež pomurskih ljudi vseh generacij v času njihovega aktivnega dela ali študija.  Pomurska akademsko znanstvena akademija je izhodišče  za novo energijo, ki bo  to s čudovito naravo obdarjeno  regijo uvrstila v hitro napredujoč, blaginje poln del Evrope. Zato bomo v Slovenski demokratski stranki podprli   predloženi zakon.
Mojca Škrinjar
ŠIŠKA ZA VSE GENERACIJE #VOLITVE2022
Kot poslanka želim omogočiti, da bo Ljubljana udoben in prijazen dom za vse generacije. V Ljubljani si zaslužimo čist zrak in čisto vodo, urejene ceste in kolesarske ter pešpoti, varen dostop do stavb, delujoče osnovno zdravstvo, kakovostno in dostopno izobraževanje, bolj prijazne odnose in materialno in duhovno blagostanje. Ljubljana naj bo center ustvarjalnosti in znanja, priložnosti za mlade in zavetje za ranljive. Zato se v boj za mesto poslanke podajam z ambicioznim programom »Šiška za vse generacije.«. VSE GENERACIJE Stanovanjski sklad ponuja varovana stanovanja. Medgeneracijski center: DSO Dravlje, prebivalci varovanih stanovanj in najmlajša generacija. Šišenski hrib kot učna pot, prostor medgeneracijskega srečevanja. Ureditev javnih toaletnih prostorov za invalide in starejše v parku Tivoli. ZDRAVO OKOLJE Zdravniška oskrbo za vse državljane, v Šiški je tisoče ljudi brez osebnega zdravnika. NE Kanalu C0! Zaščita zelenih površin. Izgradnja novega Športnega centra ŽAK za vse generacije  in kolesarske steze ob PST s pomočjo EU sredstev. UREJENO PROMETNO POLITIKO Urejen javni promet in izgradnja mestne garažne hiše v Šiški. Ureditev cestišč, parkirišč in pločnikov. Varno in udobno kolesarjenje po nizozemskem vzoru. TRAJNOSTNI RAZVOJ Gradnja stanovanj na očiščenih degradiranih/industrijskih zemljiščih. Spodbude za lastnike vrtov in nagrade prostovoljcem za urejenost zelenic in pločnikov. Elektrifikacija gozdnih poti s trajnostnimi viri. Zbiralniki rabljenega tekstila za nadaljnjo uporabo in predelavo. Ureditev sprehajališč za hišne ljubljenčke INOVATIVNOST IN USTVARJALNOST Dograditev Srednješolskega centra tehniških strok in vzpostavitev modernega vajeništva. Aleja umetnosti: niz galerij od Kina Šiška do parka Tivoli. Ureditev Plečnikove poti s kažipotom in virtualnim vodičem. Park Tivoli: poletno prizorišče za koncerte klasične glasbe, pozimi urejeno sankališče. PODPORNIKI Dr. Milan Zver, Evropski poslanec Mojca je ena najbolj iskrenih in delu predanih oseb, kar jih poznam. Rešitve, ki jih predlaga, so dostikrat pred svojim časom, a vselej v korist Slovenije. Zavzema se za socialno-tržno gospodarstvo, odlično izobrazbo mladih, dostojanstvo posameznika in enake možnosti za vse. Jožica Pezdir, pom. ravnatelja OŠ Spodnja Šiška Mojca je kot ravnateljica vedno našla prave rešitve in bila vedno pripravljena pomagati, zato ima mojo podporo. Igor Prodanović, dipl. inž. teh. prometa Mojca je izjemna ženska, pedagoginja, po srcu ekologinja, ki živi v harmoniji z naravo ter zagovarja zeleno Šiško, zato ima mojo podporo. Marija Dolenc, upokojenka  Mojco poznam še iz časov, ko je bila otrok. Vem, da ima Šiško rada in bo naredila vse za naše boljše življenje. Tanja Bizjan, učiteljica in podjetnica Šiška je že od nekdaj znana, kot »pušeljc« Ljubljane. Mojca se s svojimi dejanji zavzema, da ta časten naziv tudi ohranja. Vladni ukrepi, ki so konkretno vplivali na izboljšanje vašega lokalnega okolja Kot poslanka sem si prizadevala, da so bili potrjeni vladni projekti, ki bodo konkretno vplivali na razvoj Ljubljane: Novogradnja Gimnazije Šentvid in telovadnice pri OŠ Šentvid (16,5 milijona €; konec leta 2026). Razširitev Celovške ceste v Šentvidu v štiripasovnico (17,3 milijona €; v pripravi). Energetska sanacija Negovalne bolnišnice v Ljubljani (2.1 milijona €; julij 2022). Rekonstrukcija in energetska prenova dela objekta Srednja šola tehniških strok Šiška (2,8 milijona €; v 2023). Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (110 milijonov €; 2025). Dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana (106,5 milijona €; 2026). Energetska sanacija stavbe Hospital UKC Ljubljana (49,9 milijona €; 2023). Izgradnja Centra znanosti (30,9 milijona €; 2023). NUK: financirane vse aktivnosti glede reševanja prostorske problematike NUK od leta 2001 dalje, projekt je odprt za izvedbo aktivnosti do pričetka gradnje NUK II (30,7 milijona €; 2024).
Mojca Škrinjar
Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša znanosti več sredstev kot kadarkoli doslej
Poslanci in poslanke so na 25. redni seji Državnega zbora obravnavali predlog Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Predstavila sem stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Stališče objavljam v celoti. Vlada RS je v parlamentarno obravnavo dala dolgo pričakovan Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Pristojno ministrstvo za izobraževanje je zakon dolgo in intenzivno usklajevalo z vsemi deležniki. Naloga je bila težka, saj je sistem znanosti v tranziciji od socialističnega do modernega, potreboval tako podporo samih dejavnikov v znanosti kakor tudi širše družbeno razumevanje vloge znanosti, brez katere danes ni mogoče uspešno in konkurenčno razvijati industrije, kmetijstva, zdravstva, izobraževanja, okoljevarstva - skratka vseh segmentov aktivnosti družbe in posameznika. Eden ključnih razlogov sprememb zakona so ocene doma in v EU, da je naš javni raziskovalni sektor premalo uspešen in neprilagojen zahtevam časa, zato je bilo potrebno sistem posodobiti. Tako avtor zakona, pristojno ministrstvo za izobraževanje in znanost, uvodoma izpostavi pomen in poslanstvo znanosti: »Država Slovenija ob upoštevanju družbene odgovornosti priznava trajno zavezanost znanosti in razvoju ter priznava njuno pomembno vlogo pri družbenem napredku in ustvarjanju blaginje za svoje državljane. Izhajajoč iz strateških dokumentov Slovenija podpira celovitost in nedeljivost znanosti ter krepitev avtonomije znanosti in njenih institucij (tako javnih raziskovalnih kot tudi javnih visokošolskih zavodov) ob hkratni podpori usklajeni soodvisnosti znanosti, razvoja in inovacij, kar edino zagotavlja splošni družbeni napredek in blaginjo.« Ob nastajanju zakona je bilo veliko opozoril namenjenih pomenu razvoja inovacijske dejavnosti. Zakon jo ustrezno naslovi. Splošni cilj zakona je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse, s kritično presojo družbe, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Med številnimi, enako pomembnimi posebnimi cilji, pa so v tem hitrem pregledu zakona posebej vredni omembe: - zagotavljanje ustrezne raziskovalne infrastrukture ter avtonomija javnih raziskovalnih zavodov;- krepitev prenosa znanja in znanstvenoraziskovalnih rezultatov ter tehnologij na vsa področja družbenega in gospodarskega razvoja ter spodbujanje na znanosti temelječega inoviranja; - spodbujanje inovacij ter s tem večanje produktivnosti in dodane vrednosti v gospodarstvu;- zagotavljanje ustrezne finančne podpore aktivnostim znotraj znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema. Zakon je dobro strukturiran, opredeli znanstveno raziskovalni sistem v državi, vlogo države in Razvojnega sveta, opiše programe, določi javno službo ter vlogo Javne agencije za raziskovalne dejavnosti Republike Slovenije. Zakon natančno določi tudi sistem financiranja in načine sodelovanja na javnih razpisih za raziskovalne projekte. Zakon v 93. členu določi, da se sredstva, namenjena za državno financiranje znanosti povečujejo za 0.08 odstotne točke letno, dokler ne dosežejo 1% BDP, kar predstavlja dobro osnovo za razvoj znanosti. Spodbujanje radovednosti ob hkratni kompetenci kritičnega razmišljanja ter discipliniranem razvrščanju in ocenjevanju podatkov, povezovanje področij, prepoznavanje skupnih in diametralno nasprotnih točk se mora začeti že v zgodnji mladosti. Zakon tako družbo naslavlja z načeli, ki znanosti omogočajo širjenje zavedanja o pomenu znanosti in raziskovanega duha sistematično spodbuja z instrumenti, ki so na voljo, tako v zgodnji dobi učečega bitja do vseživljenjskega izobraževanja ter zagotavlja ustrezne pogoje za delovanje znanosti, tako v javni kakor tudi v zasebni sferi, vse pa v službi človeštva, s ciljem materialnega in duhovnega blagostanja. Zakon je izjemnega pomena za razvoj Slovenije v celoti, pomemben je tudi zaradi spodbujanja raziskovalnega in inovacijskega duha, kar bo skupaj z uspešnimi gospodarskimi, socialnimi in izobraževalnimi politikami konkretne Vlade RS uvrstilo Slovenijo med najuspešnejše države Evropske unije. Slovenska demokratska stranka bo soglasno podprla Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar
Poslanka Mojca Škrinjar in učiteljica Alenka Helbl v Temi dneva: Šole niso imele težav z organizacijo pouka na daljavo
Sindikat Sviz z glavnim tajnikom Branimirjem Štrukljem na čelu zahteva odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, saj so prepričani, da resorja ni vodila dobro. Poslanka SDS Mojca Škrinjar zavrača obtožbe Sviza in poudarja, da slednji postajajo vse bolj podobni politični stranki. Pri tem je opozorila, da bi morali v tem primeru ustanoviti politično stranko, delo ministrice pa je pohvalila. Podobno meni tudi učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl. Kot poudarja, so bili učitelji priča novi situciji, na katero so se uspešno prilagodili in so imeli zadostna navodila. Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zadovoljni,” je pojasnila.  Sindikat Sviz je v teh dneh intenzivno zbiral podpise med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju pod poziv za odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, akcija pa se je zaključila v petek. S tem želijo po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja predvsem dati jasno sporočilo, kako ocenjujejo vodenje tega resorja zadnjem letu. Poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije – Sviz po Štrukljevih besedah na nek način predstavlja ovrednotenje enoletnega dela na področju vzgoje in izobraževanja.  Odločitev, ali bodo prispevali podpis, bo tokrat izključno v rokah zaposlenih, je ob tem poudarila predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički. Kustečeva po njenih besedah ni prednostno izpostavljala niti zagovarjala ciljev, potreb in idej vzgoje in izobraževanja, prav tako ni pokazala volje in pripravljenosti za dialog z zaposlenimi. “Vztrajno je odklanjala in ignorirala naše pozive, da bi lahko odločali pri oblikovanju ukrepov, ki posegajo na področje naše dejavnosti,” je poudarila. Je politika preveč zašla na področje šolstva? SVIZ-u v strankah koalicije očitajo politikantstvo, ki nima kaj veliko skupnega z realno oceno dela aktualne ministrice, kar je prepričana tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar. “SVIZ s svojim delovanjem v zadnjem času dokazuje, da je bolj politična stranka, podaljšek levih strank – levice ali levega pola parlamenta, kot pa dejansko stanovska organizacija, ki bi se morala brigati predvsem za pogoje dela in plač učiteljev,” je dejala Škrinjarjeva. Kot opaža plače v zadnjem času niso več problem, temveč SVIZ le pomaga rušiti vlado.“Sviz si lahko privošči to delo, samo naj se potem preoblikuje v politično stranko in gredo na volitve.” Mojca Škrinjar (Foto: Zajem Zaslona Nova24TV) Kritični pa niso bili samo v Svizu, temveč tudi v Združenju ravnateljev, saj so menili, da o ukrepih zaradi covida-19 nikoli niso bili dovolj dobro obveščeni. Škrinjarjeva je prepričana, da ob številu okrožnic, ki so jih prejeli, je še najmanj na mestu pritožba, da so bili premalo obveščeni. Ocenjuje, da so bili mogoče še celo malo preveč obveščeni zaradi odločitev ustavnega sodišča, da je potrebno preverjati in posebej predpisovati omenjene informacije. “Ravnatelji so dobili vse potrebne informacije. Ocenjujem, da so bile informacije dovolj široke, dovolj globinsko usmerjene, tako pedagoško, kot organizacijsko, da tukaj ne bi smelo biti nobenih pritožb,” je dodala. Foto: Zajem Zaslona Nova24TV Učiteljica na sredni šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl pravi, da so poziv k podpisu prejeli tudi na njihovi šoli, saj vse šole spadajo k tej organizaciji. Strinja se s trditvijo Škrinjarjeve, da so v šolstvu prejeli zadostna navodila v času epidemije. “Jaz sem prepričana, da smo se ravno v tem času lahko učitelji veliko naučili,” je še dodala.  Sama kot učiteljica pravi, da toliko navodil in odločitev, ki so jih prejeli niti ne bi potrebovala. “Namreč osnovni ukrepi so bili bistveni: maske, razkuževanje, varnostne razdalje in pa pouk na daljavo, ki se je izkazal v marsikaterem primeru za odličen,” je še dodala. Na navodila o poteku pouka je vplivala predvsem stroka Očitke, da je največji vpliv za organizacijo pouka v šolah imel predsednik vlade Janez Janša, Škrinjarjeva zavrača. “Največji vpliv je imela epidemiološka stroka in NIJZ. Ti so oblikovali smernice po katerih je morala delovati tudi ministrica,” je pojasnila. Pri tem še meni, da je Kustečeva pri tem ravnala ustrezno. Na vprašanje ali je bilo mučno delati na daljavo mučno, Helblova odgovarja, da je bil drugačen pristop. “Bilo je mogoče na začetku veliko dela, preden smo vse to osvojili,” je dejala. Kot v nadaljevanju pojasnjuje se je njihova šola že poleti odločila, da bodo intenzivno pripravljali s pomočjo tečajev uporabe spletnih orodij in je v drugem valu potekal pouk po urniku. Učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl (Foto: Zajem zaslona Nova24TV) Pri tem tudi pove, da je bilo včasih mučno, saj je šlo za novo situacijo, dodatno pa so morali ostati pozitivni, da so spodbujali dijake. Denimo opazila je tudi, da si dijaki nič kaj dosti niso želeli čimprej nazaj v šolo. Glede na proteste dijakov, ki so bili kaznovani, Škrinjarjeva pravi, da je pravilno, da dijaki mislijo s svojo glavo, a bi morali svoje mnenje izražati na način, ki je zakonit. “Če se moramo držati zakonov, se jih morajo tudi oni,” je dejala. S tem se strinja tudi Helblova, ki prav tako meni, da mora vsak odgovarjati za svoja dejanja, kljub temu, da je šlo za situacijo, ki smo ji bili priča prvič. Dijaki so osvojili tudi drugačna znanja od prejšnjih let Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zadovoljni,” je pojasnila. Pri tem še meni, da rezultati mature ne bodo nič slabši od prejšnjih let. Škrinjarjeva še na koncu meni, da je covid prinesel številne priložnosti v šolstvu za bolj fleksibilen urnik, pouk in delo. Opazila je, da je bilo tudi manj ocenjevanja in več poglabljanja v talente vsakega posameznika. “Krasno je bilo to šolsko leti, ki je imelo eno samo ocenjevalno obdobje. Jaz bi ohranila manj ocen in več pogovora z dijaki in učenci,” je še dodala. Sara Rančigaj vir
Mojca Škrinjar
Sprememba Zakona o vrtcih zagotavlja varno okolje za najmlajše ter opazno izboljšuje finančni položaj mladih družin
Z novelo zakona o vrtcih se ponovno uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je hkrati s starejšim vključen v vrtec, za tretjega in nadaljnje pa je brezplačen tudi brez pogoja hkratne vključenosti. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, so plačila za mlajše otroke oproščeni. Svetovna finančna kriza leta 2009 je vplivala tudi na Slovenijo, ki je morala tako kot druge države krčiti javna sredstva in je tako v letu 2012 začasno umaknila določilo o brezplačnosti vrtca za drugega in naslednje otroke, vključene v vrtec hkrati s starejšim, ki je bila uveljavljena leta 2008, v vladi, ki jo je vodil sedanji premier, gospod Janez Janša. Ne glede na to, da se je Slovenija 2014 izkopala iz recesije in beležila najprej 0,8-odstotno, nato pa vsako leto večjo rast, ni bilo ob napovedi višine javnega dolga 80,4-odstotkov, za leto 2015 pa celo 81,3-odstotkov, politične volje za vrnitev ukrepa vse do danes. Ukrep je v letih od 2008 dalje prinesel veliko vključenost otrok v vrtce, hkrati se je zaradi tega povečala tudi rodnost v Sloveniji, kar je močno izboljšalo demografsko sliko. Ukrep je zahteval od občin, da striktno izpolnjujejo že desetletje staro zakonsko določilo, ki v 10. členu določa: Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Žal vse občine niso izpolnjevale tega določila iz različnih razlogov. Zaradi tveganja, na katerega je opozorilo tudi Računsko sodišče RS, da država prepušča sivemu trgu preveliko število otrok, za katere ne veljajo prav nobeni pogoji, je novela Zakona o vrtcih 2008 prinesla tudi tim. institut »varuha predšolskih otrok na domu«, ki je omogočil fizičnim osebam, da so se vpisale v register varuhov predšolskih otrok pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kljub pestrim možnostim, ki jih dajeta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o vrtcih s tem, ko omogočata zasebnikom, da ustanovijo zasebni vrtec ali opravljajo predšolsko vzgojo kot zasebni vzgojitelji ali varstvo otrok kot varuhi predšolskih otrok, pa so se na tem področju pojavili številni ponudniki varstva otrok, ki se izogibajo registrskim postopkom, v katerih bi morali izkazati izpolnjevanje predpisanih pogojev pri varuhu predšolskih otrok na domu. S tem predstavljajo nelojalno konkurenco tistim izvajalcem, ki so zagotovili izpolnjevanje vseh predpisanih kadrovskih in prostorskih pogojev in ki delujejo na zakonit način. S tem se vzpostavljajo tvegane situacije za otroke, ki so nedopustne, zato novela, ki je pred nami, za preprečitev tovrstnih ravnanj vsebuje ustrezne ukrepe, ki bodo inšpektorjem omogočali takojšnje učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah predpisov. Nova določba opredeljuje prepoved opravljanja dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok vsem pravnim in fizičnim osebam, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, izvzema pa fizične in pravne osebe, ki izvajajo le storitve, namenjene predšolskim otrokom, če se izvajajo tako, da njihov namen ni varstvo predšolskih otrok. Primeri takšnih storitev so tečaji tujih jezikov, organizacija rojstnodnevnih zabav in podobno, kar bo vse opredelil podzakonski predpis. Zakon torej zagotavlja varno okolje za najmlajše ter opazno izboljšuje finančni položaj mladih družin, in posredno vzpostavlja pogoje za večjo rodnost, zato ga bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli. Mojca Skrinjar
Mojca Škrinjar
Vprašanje ministru za okolje in prostor o kanalu C0 v Ljubljani
POSTAVLJENO VPRAŠAJE NA SEJI DZ  Datum seje: 21.9.2020 Številka seje: 20. Vsebina: MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Spoštovani gospod minister, sprašujem vas: Kako boste v okviru svojih pristojnosti zagotavljali ustavno pravico do čiste pitne vode prebivalkam in prebivalcem Ljubljane, ob problematični občinski gradnji kanalizacije čez zalogovnik ljubljanske pitne vode, ki vodi kanalizacijo iz Medvod in Vodic do ljubljanske čistilne naprave preko zalogovnika čiste pitne vode, tako imenovani kanal C0? Državni zbor je jasno izrazil pomisleke ob tej gradnji, vi pa ste ustavili revizijo projekta. To med nami, Ljubljančankami in Ljubljančani, zbuja strah, da bomo ostali brez čiste pitne vode. Izvedba s togimi cevmi, obloženimi z betonskimi bloki, je namreč po mnenju stroke neprimerna za premikajoči teren. Sprašujem vas: Ali si boste prizadevali pridobiti podatke o tesnosti že obstoječe podobne konstrukcije cevovoda od Medvod do Broda? Obstajajo trditve o puščanju te povezave. Sprašujem vas tudi: Ali vam je poznano mnenje strokovnih inštitucije, konkretno Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je letos v mnenju eksplicitno zavrnil že potek trase? Ali na svetu obstaja podoben primer, da bi kanalizacija tekla skozi zaloge pitne vode? Naj pripomnim, da, kot poznam trditve v stroki in laični javnosti, prevladuje mnenje, da bi bilo problem kanalizacije Medvod in Vodic možno rešiti na drug, bolj ustrezen način. Zavedam se, da ste ob nastopu funkcije naleteli na že obstoječe stanje, vendar vas pozivam in vas prosim za mnenje o zadevi, o problemu in vas prosim za rešitev, kajti menim, da sta vrednoti zdravje in čisto okolje pravzaprav na enem najvišjem mestu na lestvici vrednot. USTNI ODGOVOR Datum seje: 19.10.2020 Številka seje: 21. Vsebina: MAG. ANDREJ VIZJAK: Morebiti je res nekoliko vibracij v javnosti povzročila odločitev Ministrstva za okolje, da ne naroči revizije gradnje kanala C0 skladno s projektno nalogo, ki je bila izdelana v prejšnjem mandatu oziroma ki je bila pripravljena na ministrstvu pod prejšnjim ministrom. Eden izmed formalnih razlogov je tudi, ker pred rebalansom ni bilo zadosti sredstev. Obstaja pa še bolj pomemben vsebinski razlog. Namreč ta revizija se nanaša na vsebino, ki pa je prav v tolikšni meri oziroma še večji meri pokrita z odločitvijo, da je potrebno za kanal C0 izdelati presojo vplivov na okolje. Namreč v projektni nalogi za revizijo je bila cela kopica vsebin, ne pa vse, ki so v podzakonskih aktih, ki urejajo vsebino presoje vplivov na okolje zajeti. Nedavna odločitev Agencije Republike Slovenije za okolje je, da bo moral investitor, to je Mestna občina Ljubljana, za kompletni povezovalni kanal C0 pridobiti okoljevarstveno soglasje po predhodni presoji vplivov na okolje. S tem se bo ta trasa glede na tehnične rešitve, ki so bile vmes tudi že modificirane, proučila glede na tehnične rešitve iz vseh okoljskih vidikov: tako vpliva na podzemne vode, vodne vire kakor tudi vpliva na naravne vrednote, konkretno Naturo 2000, ki tam poteka, na nepremičnine in na vse dejavnike, deset jih je, ki so povezani z vplivi na okolje. To je najpomembnejše. Drugo, kar je zelo pomembno, je to, da bomo v okviru revizije, ki jo sedaj pripravljamo in usklajujemo, ker gre za medresorsko revizijo, revidirali pravzaprav izbor te trase. Jaz mislim, da je ključni problem v tem. Mimogrede, revizija, ki jo je želelo naročiti prejšnje ministrstvo, sploh ne odgovarja na to vprašanje. Jaz pa mislim, da je to najpomembnejše. Ali je bila trasa kanala C0 skozi vodovarstveno območje izbrana kot najustreznejša, proforma samo, ali je pa to dejansko okoljsko in vsebinsko najustreznejša trasa? Jaz sem pogledal nekatere dokumente, ki so botrovali tej odločitvi, da je C0 skozi vodovarstveno območje najustreznejša varianta po mnenju investitorja, to je Mestne občine Ljubljana, vendar se mi poraja dvom tako glede gospodarnosti te odločitve kot tudi sprejemljivosti do okolja. Tako da brez skrbi, želim povedati pred nadaljevanjem, da je ta projekt trenutno ustavljen, ne odvija se nobena aktivnost, tudi nobenega dovoljenja ni moč izdati, zaustavljena so vsa plačila, tudi tista zaostala, ki bi morala biti zaradi tega, ker ne želimo na Ministrstvu za okolje prevzemati tveganj s poplačevanjem že zapadlih situacij, glede na to da 2 ne vemo, ali je ta projekt sploh okoljsko sprejemljiv. Ko bo izdelana presoja vplivov na okolje in ko bo izdano okoljevarstveno soglasje, seveda če bo, bo to povzročilo lahko nadaljevanje projekta. Do takrat pa ne moremo prevzemati teh odgovornosti. Kar se tiče preostankov potrebnih gradbenih dovoljen, seveda leta ne morejo biti izdana in tudi gradnja se ne more nadaljevati, dokler ni zaključena presoja vplivov na okolje.   Datum: 15. oktober 2020 g. Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora Zadeva: Ustno poslansko vprašanje V skladu z 240. in 242. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem prijavo ustnega poslanskega vprašanja za 21. sejo Državnega zbora v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za kanalizacijski kanal C0 na vodovarstvenem območju v mestni občina Ljubljana, ki ga naslavljam na ministra za okolje in prostor, mag. Andreja Vizjaka. S spoštovanjem! Mojca Škrinjar, poslanka V prilogi: - ustno poslansko vprašanje 2 VSEBINA USTNEGA POSLANSKEGA VPRAŠANJA Ministru za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku, bom zastavila ustno poslansko vprašanje ali je bila opravljena kakšna analiza pridobivanja gradbenega dovoljenja za kanal C0 in drugih spremljajočih dokumentov. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana T: 01 478 70 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si POTRJEN Številka: 001-153/2020/5 Datum: 12. 11. 2020 Zadeva: Pisno poslansko vprašanje v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za gradnjo kanala C0 Zveza: Vaš dopis št. 020-07/20-1429/1 z dne 19. oktober 2020 V pisnem poslanskem vprašanju poslanka državnega zbora gospa Mojca Škrinjar naslavlja na ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka vprašanja v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za gradnjo kanala C0 na vodovarstvenem območju v Mestni občini Ljubljana. Zanima jo, ali je bila opravljena kakšna analiza pridobivanja gradbenega dovoljenja za kanal C0 in drugih spremljajočih dokumentov in prosi za seznanitev z morebitnimi ugotovitvami. Ministrstvo za okolje in prostor je do sedaj izvedlo že več aktivnosti v zvezi s postopki povezanimi s projektom izgradnje kanala C0. Drugostopni organ ministrstva je kot nadzorstveni organ po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu: ZUP) izvedel nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo izdanih gradbenih dovoljenj v letih 2018 in 2019 za gradnjo oz. za dograditev javne kanalizacije C0, pri čemer je preverjal izključno zakonske razloge (274. člen ZUP): Izdano gradbeno dovoljenje lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Nadzorstvena presoja je obsegala tudi presojo obstoja ničnostnih razlogov po določbah 279. člena ZUP: Postopek nadzorstvene presoje po določbah ZUP v zvezi z obravnavanimi gradbenimi dovoljenji je nadzorstveni organ v vseh primerih obravnavanja ustavil, ker ni bilo podanih oz. ni našel nobenega od izrecno predpisanih razlogov za ukrepanje. Nadzorstveni organ v obravnavanih primerih gradbenih dovoljenjih ni zasledil obstoja razlogov za ukrepanje po 1. odst. 274. člena ZUP, niti ni ugotovil očitne kršitve materialnega predpisa iz 2. odst. istega člena ZUP, pri čemer je dejstvo, da je prekluzivni rok za ukrepanje zaradi slednje kršitve pri večini obravnavanih dovoljenjih že pretekel (eno leto od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena). Enako velja glede možnih kršitev po 3. in 4. točki 274. člena ZUP. Predmetna gradbena dovoljenja tudi niso imela razlogov, ki bi implicirale na ugotovitev ničnostnih razlogov po zgoraj cit. določbah 279. člena ZUP. Ministrstvo je pridobilo tudi podrobno pravno analizo postopka izdaje gradbenega dovoljenja in povezanih upravnih postopkov, ki jo je izdelal zunanji ekspert. Pravni mnenji eksperta obravnavata ugotovitve glede zakonitosti upravnih odločb s pojasnilom o učinkih pravnomočne Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič, predsednik POTRJEN upravne odločbe in pregledom izrednih pravnih sredstev, pravno presojo postopkov izdaje gradbenega dovoljenja in njegovih sprememb ter ekspertne ugotovitve glede postopkov izdaje ostalih potrebnih soglasij in mnenj, ki so bila izdana v zvezi z zadevno operacijo. V sklopu teh pravnih mnenj je bil izdelan tudi osnutek naznanila suma storitve kaznivega dejanja, saj je zunanji strokovnjak svetoval ministrstvu, da se naznani sum storitve kaznivega dejanja na Okrožno državno tožilstvo. Bistvene ugotovitve pravnih mnenj so, da je prvotno gradbeno dovoljenje iz leta 2014, ki je bilo sicer izdano le za del trase, nepravilno in nezakonito zaradi napačne uporabe materialnega predpisa. Poleg tega bi bilo v nasprotju s sklepi Agencije RS za okolje, da presoja vplivov na okolje zaradi nepomembnih vplivov na okolje ni potrebna, obvezno potrebno izvesti tudi presojo vplivov na okolje, ki v času izdaje prvotnega gradbenega dovoljenja ni bila izvedena. V gradbenem dovoljenju in že prej v projektni dokumentaciji je objekt opredeljen kot manj zahteven objekt, kar ni skladno s predpisi, saj gre glede na premer kolektorja C0 1200 mm za zahteven objekt. Prvotno gradbeno dovoljenje je bilo sicer v letu 2016 spremenjeno glede spremembe klasifikacije objekta gradnje v zahtevnega. Nadalje iz pravnega mnenja zunanjega strokovnjaka izhaja, da je vodno soglasje Agencije RS za okolje iz leta 2013 pomanjkljivo in sporno, saj ne vsebuje vsebinske presoje projektnih pogojev izdajatelja soglasja in s tem ni mogoč preizkus razlogov o odločilnih dejstvih za njegovo izdajo. Ugotavlja še, da gre pri tem vodnem soglasju in upoštevaje neizvedeno presojo vplivov na okolje tudi za kršitev pogojev iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20). Pravno mnenje problematizira tudi upoštevanje tega vodnega soglasja v postopku spremembe gradbenega dovoljenja zaradi poteka rokov v zvezi z veljavnostjo vodnega soglasja. Pravno mnenje zunanjega eksperta nakazuje tudi na pomanjkljivo skrbnost ter nezakonito postopanje Agencije RS za okolje glede sklepov, s katerim je bilo odločeno, da ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja ter da ni potrebna presoja vplivov na okolje. Sklepa ne vsebujeta ustrezne vsebinske argumentacije v smislu upoštevanja meril iz zakonodaje, poleg tega je izpostavljena nenavadna hitrost izdaje sklepa, gre za štiri delovne dni, saj se v podobnih primerih postopki glede na njihovo strokovno zahtevnost vodijo precej dlje časa, predpisi predvidevajo rok dveh mesecev, saj gre po ZUP za zahtevnejšo upravno zadevo, za katero je predviden poseben ugotovitveni postopek. Oba navedena upravna akta bi glede na pravno mnenje zunanjega eksperta lahko opredelili kot nezakonita, kar bi lahko vplivalo tudi na gradbeno dovoljenje. Vendar pa zaradi učinka pravnomočnosti v gradbeno dovoljenje ni mogoče poseči drugače, kot z izrednimi pravnimi sredstvi, ki pa so zelo restriktivna pri uporabi in se lahko uporabijo le v posebno upravičenih okoliščinah in v konkretni zadevi takšne okoliščine niso izkazane, kar so tudi ugotovitve ministrstva v okviru nadzorstvene presoje. S tem v zvezi dodajamo še, da je bilo v skladu z vsemi ugotovitvami 28. 2. 2020 posredovano naznanilo suma storitve kaznivega dejanja na Okrožno državno tožilstvo. Poleg tega je ministrstvo že pred tem opravilo izredno notranjo revizijo postopkov izdaje upravnih aktov v zvezi z gradnjo Kanala C0. Notranja revizija ni ugotavljala zakonitosti pravnih aktov, ampak, ali so bili postopki kot zahtevajo evropske uredbe o evropskih strukturnih in investicijskih skladih sledljivi in primerno nadzorovani ter ali so javni uslužbenci delovali v skladu s potrebno poklicno skrbnostjo. Revizija je pokazala, da je prišlo pri posameznih primerih do nekaterih odstopanj glede na predpisane postopke, da so bili nekateri predpisi uporabljeni brez zadostne naslonitve na vsebinska izhodišča in da za posamezne primere niso bile določene primerne klasifikacije. Po končani reviziji so bili izdana priporočila za nadaljnjo delovanje ministrstva pri zadevah z visoko in srednjo stopnjo tveganja. POTRJEN Ponovno poudarjamo, da bo moral investitor (to je Mestna občina Ljubljana) za dokončanje kanala C0 pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja, v okviru tega postopka pa bo treba izvesti tudi presojo vplivov na okolje ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. Agencija RS za okolje je v predhodnem postopku že odločila, da bo treba za pridobitev gradbenega dovoljenja izvesti presojo vplivov na okolje. V postopku presoje vplivov na okolje bodo posledično obdelane vse možne tehnične rešitve in pogoji za umestitev kanala C0 na področju ljubljanske podtalnice. Poleg tega so trije gradbeni inšpektorji izvedli več nadzorov v konkretni zadevi gradnje povezovalnega kanala C0 po uradni dolžnosti ter uvedli več inšpekcijskih postopkov, med drugim tudi nadzor nad vgradnjo gradbenih proizvodov, vendar do sedaj v postopkih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. S spoštovanjem, Mag. Andrej Vizjak minister  
Mojca Škrinjar
Poslansko vprašanje ministru za gospodarstvo in ministru za delo, družino...
POSTAVLJENO VPRAŠAJE NA SEJI DZ Datum seje: 16.11.2020 Številka seje: 48. izredna Vsebina: MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Gre za kompleksno problematiko, zato sem vprašanje naslovila na oba. V seznam občutljivih tem v Sloveniji sodi odnos do ranljivih skupin ljudi. To so invalidi, starejši, bolni in socialno deprivilegirani ljudje, kakor je tudi taka občutljiva tema ohranitev slovenske kulture in jezika. Zanesljivo moramo biti najbolj zaskrbljeni, ko en problem naslavlja več kategorij. Primer, kjer se srečuje, hkrati več hudih problemov, je denimo Osilnica. Ni pa to edina taka občina v Sloveniji, kjer se je gospodarstvo skoraj ustavilo, ljudje zapuščajo kraj. Z največjimi napori, prošnjami različnim ministrom, celo predsednika države je v preteklosti uspelo Osilnici ohraniti podružnično šolo. Če je ne bi, bi v stiski starši učence spričo zapletene cestne povezave do matične šole in dolgotrajne vožnje zelo verjetno vključili otroke v hrvaško šolo, ki je le streljaj čez bližnjo mejo. Želim poudariti, da so Osilnica kot tudi podobna območja v Sloveniji strateškega pomena za obstoj Slovencev in slovenske kulture na obmejnem področju. Ena izmed dejavnosti, ki jo Osilničani vidijo kot dejavnik razvoja, je do sedaj še nedokončan dom za starejše, za katerega verjamejo, da bo v skladu s koalicijsko pogodbo tudi dokončan v najkrajšem času. Ob predpostavki, da ne gre dvomiti v koalicijsko pogodbo, sprašujem: Ali v okviru razvojnih načrtov in idej vlada načrtuje, kako bi zbrala najboljše ideje in pobude v državi, ki bi celostno naslavljale probleme demografsko in gospodarsko deprivilegiranih občin? Ob odlivu najbolj ambicioznih ljudi iz takih usihajočih območij, kar lahko razumemo, je težko pričakovati živahno burjenje najboljših idej v okolju. Ali Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti morda vsako zase ali skupaj načrtujeta interdisciplinarne poizkuse, ki bi vključevali zbiranje idej z različnih smeri: ekonomija, kulturna dediščina, urbanizem, arhitektura, kmetijstvo, šport ter spodbujali razvoj? Morda bi lahko vključili tudi študente, diplomante, doktorante različnih smeri, da bi pripravili svoje ideje. na koncu koncev Slovenija tudi plačuje visokošolski študij in aplikativne naloge s tega interdisciplinarnega področja bi bile dobrodošle. USTNI ODGOVOR Datum seje: 16.11.2020 Številka seje: 48. izredna Vsebina: ZDRAVKO POČIVALŠEK: Zakon o spodbujanju skladnega in regionalnega razvoja določa problemska območja z visoko brezposelnostjo in obmejna problemska območja kot prioritetna območja vseh razvojnih politik. Z uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij so natančno opredeljena merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila. Med obmejna problemska območja se tako uvršča 90 občin. V teh občinah pa živi petina vseh prebivalcev, ki lahko živijo na izredno redko poseljenem območju. Podrobneje to področje ureja še program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, ki je v pripravi. Namen je izboljšati kakovost življenja prebivalcev, spodbuditi podjetniški potencial in preprečiti odseljevanje ljudi iz teh delov države. Vsekakor je cilj omogočiti enakovredne pogoje dela in življenja na celotnem območju države. Načrtujemo, da se bodo ukrepi iz programa začeli izvajati v letu 2021. Pri tem sodeluje devet ministrstev. Ukrepi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so naslednji. Naše ministrstvo bo izvajalo podobne ukrepe, kot jih že izvaja na področju ohranjanja in odpiranja delovnih mest, na področju spodbujanja turizma, zlasti aktivnosti za razvoj infrastrukture in turističnih produktov. Ministrstvo že izvaja ukrepe in ima zanje ustrezno namenjena in razdeljena sredstva v letih 2020, 2021, subvencije za spodbujanje investicij, opremljanje poslovnih con za znanega investitorja na obmejnih območjih, subvencije za zagon podjetij na problemskih območjih preko slovenskega podjetniškega sklada, ugodne razvojne kredite za investicije preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada, objavljen imamo tudi javni razpis Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti. Na razpisih našega ministrstva se projektom z obmejnih problemskih območij določijo dodatne točke pri izboru, se pravi, da imajo prednost. Ker ste eksplicitno omenili Občino Osilnica je ta tudi vključena v program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 11-20. Več o tem bom potem odgovarjal poslancu gospodu Predragu Bakoviću, ki je postavil eksaktno na to vprašanje. Trenutno pa potekajo tudi pogajanja z Evropsko unijo glede nove finančne perspektive. Dodatno je tudi v načrtu za okrevanje planiran zajeten delež sredstev za ta namen. V naših razvojnih načrtih so tudi omenjena območja, celo širše deprivilegirana območja, ki vključujejo tudi druga območja s podobnimi izzivi. Glede na navedeno nameravamo celostno reševati demografsko in gospodarsko deprivilegirane občine. 2 JANEZ CIGLER KRALJ: Kolega minister za gospodarstvo je zelo dobro orisal globalni vidik. Glede zagotavljanja kapacitet za skrb za starejše, ki je prednostna naloga naše ekipe na ministrstvu v tem mandatu in ključna tema zdaj tudi zaradi korone, pa bi konkretno povedal, da projekt Osilnica je v koalicijski pogodbi in smo k izvedbi tega projekta zavezani. V kontekstu tega, kar je kolega Počivalšek povedal, in v kontekstu naših prizadevanj seveda iščemo možnost, da bi ta projekt v Osilnici, ne samo vzpostavili, ampak da bi tudi srednje in dolgoročno potem ta projekt lahko naprej živel. Gotovo je zagotovitev kapacitet za skrb za starejše lahko tudi generator ali spodbuda drugim vidikom življenja v teh obmejnih problemskih območjih. Ministrstvo za delo se je z ekipo Občine Osilnica že sestalo oziroma smo v rednih stikih in smo jih tudi seznanili s stanjem projekta. Pogovori med Ministrstvom za delo in Ministrstvo za zdravje, ki bi lahko tudi sodelovalo v delu projekta, kajti veste, če zagotovimo kapacitete za oskrbo starejših potrebujemo tudi ustrezne kapacitete s področja zagotavljanja zdravja, torej čisto osnovnega zdravstva, ker v domovih za starejše je potreba po teh storitvah in cilj na strani Ministrstva za delo je, da bi realizacija izgradnje doma v Osilnici bila do konca leta 2020. Točno časovnico vam pa še ne vem povedati, ker pogovori še potekajo in … / izklop mikrofona/.
Video
Zdaj se predvaja
Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar
ŠIŠKA ZA VSE GENERACIJE #VOLITVE2022
Kot poslanka želim omogočiti, da bo Ljubljana udoben in prijazen dom za vse generacije. V Ljubljani si zaslužimo čist zrak in čisto vodo, urejene ceste in kolesarske ter pešpoti, varen dostop do stavb, delujoče osnovno zdravstvo, kakovostno in dostopno izobraževanje, bolj prijazne odnose in materialno in duhovno blagostanje. Ljubljana naj bo center ustvarjalnosti in znanja, priložnosti za mlade in zavetje za ranljive. Zato se v boj za mesto poslanke podajam z ambicioznim programom »Šiška za vse generacije.«. VSE GENERACIJE Stanovanjski sklad ponuja varovana stanovanja. Medgeneracijski center: DSO Dravlje, prebivalci varovanih stanovanj in najmlajša generacija. Šišenski hrib kot učna pot, prostor medgeneracijskega srečevanja. Ureditev javnih toaletnih prostorov za invalide in starejše v parku Tivoli. ZDRAVO OKOLJE Zdravniška oskrbo za vse državljane, v Šiški je tisoče ljudi brez osebnega zdravnika. NE Kanalu C0! Zaščita zelenih površin. Izgradnja novega Športnega centra ŽAK za vse generacije  in kolesarske steze ob PST s pomočjo EU sredstev. UREJENO PROMETNO POLITIKO Urejen javni promet in izgradnja mestne garažne hiše v Šiški. Ureditev cestišč, parkirišč in pločnikov. Varno in udobno kolesarjenje po nizozemskem vzoru. TRAJNOSTNI RAZVOJ Gradnja stanovanj na očiščenih degradiranih/industrijskih zemljiščih. Spodbude za lastnike vrtov in nagrade prostovoljcem za urejenost zelenic in pločnikov. Elektrifikacija gozdnih poti s trajnostnimi viri. Zbiralniki rabljenega tekstila za nadaljnjo uporabo in predelavo. Ureditev sprehajališč za hišne ljubljenčke INOVATIVNOST IN USTVARJALNOST Dograditev Srednješolskega centra tehniških strok in vzpostavitev modernega vajeništva. Aleja umetnosti: niz galerij od Kina Šiška do parka Tivoli. Ureditev Plečnikove poti s kažipotom in virtualnim vodičem. Park Tivoli: poletno prizorišče za koncerte klasične glasbe, pozimi urejeno sankališče. PODPORNIKI Dr. Milan Zver, Evropski poslanec Mojca je ena najbolj iskrenih in delu predanih oseb, kar jih poznam. Rešitve, ki jih predlaga, so dostikrat pred svojim časom, a vselej v korist Slovenije. Zavzema se za socialno-tržno gospodarstvo, odlično izobrazbo mladih, dostojanstvo posameznika in enake možnosti za vse. Jožica Pezdir, pom. ravnatelja OŠ Spodnja Šiška Mojca je kot ravnateljica vedno našla prave rešitve in bila vedno pripravljena pomagati, zato ima mojo podporo. Igor Prodanović, dipl. inž. teh. prometa Mojca je izjemna ženska, pedagoginja, po srcu ekologinja, ki živi v harmoniji z naravo ter zagovarja zeleno Šiško, zato ima mojo podporo. Marija Dolenc, upokojenka  Mojco poznam še iz časov, ko je bila otrok. Vem, da ima Šiško rada in bo naredila vse za naše boljše življenje. Tanja Bizjan, učiteljica in podjetnica Šiška je že od nekdaj znana, kot »pušeljc« Ljubljane. Mojca se s svojimi dejanji zavzema, da ta časten naziv tudi ohranja. Vladni ukrepi, ki so konkretno vplivali na izboljšanje vašega lokalnega okolja Kot poslanka sem si prizadevala, da so bili potrjeni vladni projekti, ki bodo konkretno vplivali na razvoj Ljubljane: Novogradnja Gimnazije Šentvid in telovadnice pri OŠ Šentvid (16,5 milijona €; konec leta 2026). Razširitev Celovške ceste v Šentvidu v štiripasovnico (17,3 milijona €; v pripravi). Energetska sanacija Negovalne bolnišnice v Ljubljani (2.1 milijona €; julij 2022). Rekonstrukcija in energetska prenova dela objekta Srednja šola tehniških strok Šiška (2,8 milijona €; v 2023). Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (110 milijonov €; 2025). Dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana (106,5 milijona €; 2026). Energetska sanacija stavbe Hospital UKC Ljubljana (49,9 milijona €; 2023). Izgradnja Centra znanosti (30,9 milijona €; 2023). NUK: financirane vse aktivnosti glede reševanja prostorske problematike NUK od leta 2001 dalje, projekt je odprt za izvedbo aktivnosti do pričetka gradnje NUK II (30,7 milijona €; 2024).
Mojca Škrinjar
Revolucija, kraja, laž, uboji, po novem pa še hekerstvo, so temeljne vrednote komunistov
Konec tedna smo imeli krajani Šiške priložnost poslušati predavanje dr. Rada Pezdirja, ki je predstavil svojo knjigo Vzporedni mehanizem globoke države. Obširno branje, ki zahteva kar nekaj bralčeve pozornosti in znanja, je strnil v nekaj poudarkov, začenši s afero Farokh, kjer so Iranci v Novi ljubljanski banki (NLB) oprali goro dolarjev in jo preposlali naprej, na sumljive naslove, povezane s terorizmom. Ko je bilo 2010 že jasno, da se zaradi sankcij z Iranom ne sme v EU bančno poslovati, je slovenska NLB lepo sprejemala denar in ga pošiljala naprej. Policija ni storila nič, Nacionalni preiskovalni urad - NPU nič, Slovenska obveščevalna agencija - Sova nič. Takratni predsednik vlade Borut Pahor je dobil od Sove neko pomirjujoče obvestilo in karavana je šla naprej. Dr. Anže Logar, ki je skoraj desetletje zatem vodil preiskovalno komisijo o spornem bančnem poslovanju, je s strokovnim sodelavcem, raziskovalcem, dr. Radom Pezdirjem, naletel na tako imenovani primer Farokh povsem slučajno ter ga tudi temeljito raziskal. Vse kaže na to, da so centri moči zunaj takratne vlade odkrito omogočali pranje umazanega denarja. Toda pranje denarja se ni zgodilo prvič. Afera Safti izpred časa osamosvojitve je razkrila še mnoga ozadja. Kako so morali komunisti ustanoviti vzporedno ekonomijo, da so dobili vsaj nekaj deviz v hirajočo Jugoslavijo, utemeljeno tudi na številnih moriščih, ki je kot drugi socialistični eksperimenti propadala v dogovorni ekonomiji. Tako so v vzporedni ekonomiji komunisti švercali cigarete, trgovali z devizami, zlorabljali igralnice. Ko se je Jugoslavija zlomila zaradi norega socialističnega eksperimenta, je na pogorišču, tik pred najhujšim, iz vrelega kotla pobegnila Slovenija z ranami osamosvojitvene vojne, vendar v nov čas in novo varnost in vrednote. To smo mislili. In se hudo zmotili. Centralni komite Zveze komunistov nikoli ni prenehal delovati. Okrepljen z udbovskimi zlikovci, ki jim je bil nadrejen, in podprt z ruskimi hekerskemi manirami, je očitno dejaven še danes. Predavanje dr. Pezdirja, ki je potekalo pred publiko in hkrati preko povezave zoom, za vse tiste, ki se zaradi omejitve števila obiskovalcev niso mogli udeležiti predavanja, je bilo kmalu po začetnih minutah prekinjeno na povezavi, saj je pooblaščenemu administratorju prenosa nekdo nepooblaščeno prevzel administratorske pravice, in kar naenkrat ni mogel več ugasniti mikrofona, kaj šele odklopiti vsiljivce, ki so vnašali nedostojne vsebine, od kljukastih križev do žaljivih risb in grotesk, vse podkrepljeno z ruskimi napisi. Prevzeli so ekran in ropotali. Zato smo jih ugasnili in žal so naši oddaljeni poslušalci ostali brez predavanja. K sreči smo vse posneli in objavljamo na Facebooku in you-tube povezavi ter tudi tukaj:  Ta dogodek kaže, kako silen je strah preživelega CK KPS, da bi se ljudje osvestili in ugotovili, da bi že zdavnaj lahko imeli boljše plače, stanovanja in življenjske dobrine, ko bi ne bil denar poniknil v norih mahinacijah že desetič preoblečenih komunistov, zato ne izbirajo sredstev, kako to preprečiti. Če so že uspešno udejanili, da je tožilec škandalozno zavrgel ovadbo zaradi pranja iranskega denarja, je zdaj edina nevarnost to, da bi se ljudje zavedli in množično vprašali policijski in sodni sistem, kaj se gredo. Da lahko tožilci in sodniki mirno pogledajo čez prste kriminalu mednarodne razsežnosti, pa naj gre za pranje denarja ali tihotapljenja mamil, zdaj ko so cigarete že ven iz mode. Do kam so udbokomunisti še pripravljeni iti? Njihov Rdeči Center, digitalna kibernetsko teroristična enota, dnevno izdela na stotine izmišljenih naslovov, z nič ali par sledilci, ki se zapodijo v socialna omrežja, da lažejo, klevetajo, smešijo, medijsko morijo državljane in državljanke, zlasti politike na desni in desni sredini. Delo teh »komunikatorjev« je potrebno plačati. Zato ne čudi, da sklad York, po vse verjetnosti sploh ne tuj, temveč kar slovenski sklad, ki je nastal s krajo družbenega premoženja, zdaj želi državi prodati to, kar je pravzaprav tako ali tako pripadalo državi. Danes so ta malverzacija hoteli na Obali, drugič ukradena zelenica sredi Ljubljane, jutri nam bodo razprodali vse, kar je, da še pod mostom ne bomo mogli pomesti v minuti, kaj šele posesati ( prosto po socialistu Kordišu) kartonskih škatel, kjer bomo spali. Revolucija, kraja, laž, uboji, po novem pa še hekerstvo, so temeljne vrednote komunistov. CK KPS je še dejaven, mi je nekje sredi devetdesetih let dejal moj, zdaj že pokojni oče. Nisem mu mogla verjeti. In vendar, kako prav je imel. Generacija naših starih staršev, staršev, nas, ki smo tudi v letih, spodobnih za staro starševstvo, je motrila premene komunistov. Če so nekoč tihotapili cigarete, vodili vzporedno ekonomijo, zakaj bi zdaj verjeli, da je bilo pet (5) milijard- 5.000.000.000, 00 eur, vrženih v reševanje tajkunskih bančnih zablod, pametno, utemeljeno in pravično? Zakaj bi verjeli, da je prav, da so mednarodno preganjani tihotapci mamil lepo odkorakali na svobodo, ker so sodniki tako presodili? Zakaj bi verjeli, da je prav, da ima neki sodnik nepojasnjeno tri vrste iste diplomske listine, ki se med seboj vidno razlikujejo? In na koncu koncev, zakaj bi verjeli, da so avtorji vdora v prenos Rusi, ne pa Slovenci, ki vse skupaj prekrijejo z ruščino? V prelomnih volitvah, ki so natanko toliko pomembne kot odločitev za samostojno državo, se moramo na volitvah 24. aprila 2022 odločiti. Vse, kar ni KUL ali golobje usrano (oprostite izrazu, malo protiuteži vsem petkovim zoomovskim nesramnostim) oziroma nov/star obraz, praviloma produkt Udbe in CK KPS, bo v redu. Samo, da se za vekomaj pospravijo v svoje svetlansko maslene kuče, z diplomo ali brez. Oni iz Rdečega Centra pa se lahko spravijo k poštenemu delu. Ker imamo tovrstnega nevladnega bureka dovolj. In čisto vseeno je, kako se je vdor zgodil, pomembno je, zakaj se je zgodil. Ker jih je strah. Strah jih je ljudi, tistih, ki vsak dan vstanejo, napokajo otroke v avto ali na avtobus, jih peljejo v vrtec ali šolo, gredo na šiht, odgarajo svojih osem ur in več, se vrnejo po otroke in doma kuhajo, perejo, delajo z otroki naloge in so veseli, da imajo streho nad glavo in preživetje. Toda morda bi bilo življenje lahko malo lažje, če bi nekaj več zaslužili in bolj sproščeno zadihali. Ko se bodo ti zavedli, kje tiči preostanek njihovega zaslužka, ne komunistom, niti njihovim hekerskim pomagačem ne bo več prijetno. Zato vabim na ogled predavanja dr. Rada Pezdirja z dne 11.2.2022 na spletnih straneh: www.mojcaskrinjar.si www.davorinkopse.si oziroma na povezavi tukaj:  Ljubljana, 12.2.2022 Mojca Škrinjar vir slike: sott.net in vzporednimehanizem.si
Mojca Škrinjar
Analiza poročanja RTV Slovenija od 17. 01. do 23. 01. 2022
Datum: 17. 1. 2022 Medij: TV Slovenija Oddaja: Studio City Vsebina: Prispevek o pritiskih v policiji; izjava Janka Gorška, nekdanjega generalnega direktorja policije, o razčlovečenju v policiji kot enem od razlogov, da odhaja iz policije, navajajo menjave v vodstvu NPU, novo zakonodajo o delu in organiziranosti policije, opozorilo pred odpovedjo trem policistom, ki so ob državni proslavi ukrepali zoper Rumene jopiče, domnevna cenzura sindikalnih sporočil (izjava Adila Huselja, Sindikat policistov Slovenije) … Opomba: Enostranski prikaz, na drugi strani le kratka navedba, da Anton Olaj zanika vse očitke o kadrovski čistki. ___________________________________ Datum: 17. 1. 2022 Medij: TV Slovenija Oddaja: Studio City Vsebina: Gost Jaša Jenull, ki mu je ministrstvo za notranje zadeve poslalo račun za stroške varovanja protestov, je med drugim izrekel očitke o zastraševanju. Opomba: Enostranski prikaz, zdi se, da urednik ni smel poleg Jenulla povabiti nikogar drugega, ki bi lahko pojasnil stališča, zakaj bi moral Jenull plačati stroške varovanja, ne pa vsi državljani. ___________________________________ Datum: 19. 1. 2022 Medij: TV Slovenija Oddaja: Dnevnik Vsebina: Prispevek Vanje Kovač o zahtevah NVO političnim strankam. Med drugim pravijo, da bodo NVO podprle tiste stranke, ki se bodo strinjale z njihovimi zahtevami. Opomba: Novinarka zamolči pomembno dejstvo, da NVO v svojih zahtevah pričakujejo, da bodo stranke povečale sredstva zanje, kar je svojevrstna politična korupcija. Novinarka zamolči imena nekaterih NVO, ki sodelujejo pri teh pričakovanjih (npr. da je med njimi tudi društvo aktivista Filipa Dobranića Danes je nov dan). ___________________________________ Datum: 19. 1. 2022 Medij: Radio Slovenija Oddaja: Glasovi svetov Vsebina: Oddaja Spolni stereotipi v šolah. Trdijo, da je v slovenskih osnovnih šolah v izobraževalnem procesu še vedno prisotnih veliko spolnih stereotipov, ki se kažejo v odkritem in prikritem kurikulumu, prisotni so tako v šolskem gradivu kot tudi pri metodah poučevanja. Gostja Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov. Opomba: Enostranski prikaz, zdi se, da ima urednica prepoved v to oddajo povabiti kogar koli, ki bi drugače razmišljal, kot sicer razmišljata ona in njena izbrana sogovornica. ___________________________________ Datum: 19. 1. 2022 Medij: TV Slovenija Oddaja: Dnevnik Vsebina: Prispevek o odhodu Violete Tomić iz stranke Levica. Opomba: Novinar očitno namensko cenzurira izjavo Violete Tomić: »Najljubši šport Levice je brcanje človeka, ko je na tleh.« Novinar ni pridobil niti odziva Luke Meseca na hude obtožbe, ki jih je na račun stranke izrazila Violeta Tomić. ___________________________________ Datum: 20. 1. 2022 Medij: TV Oddaja: Točka preloma Vsebina: Gost v studiu je gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Opomba: Voditeljica mu, ko že teče odjavna špica, postavi provokativno vprašanje, ali kaj ve o tem, da sklad York prodaja svoj delež madžarskemu skladu. Voditeljica ministru ne omogoči, da odgovori do konca na vprašanje, češ da je čas oddaje že potekel, kljub temu, da je sama našla celo čas, da mu je skočila v besedo in vedno znova postavljala isto vprašanje. Minister je moral zato na to vprašanje odgovoriti po oddaji po Twitterju. ___________________________________ Datum: 20. 1. 2022 Medij: TV Slovenija Oddaja:  Vsebina: Cenzura sestanka sodnega sveta. RTV o tem ni poročala. Opomba: Nadaljevala se je seja sodnega sveta na temo Masleševe diplome in glede vprašanja pravosodnega izpita višje sodnice Jasminke Jaše Trklja. Kljub izredni odmevnosti primera RTV očitno še vedno cenzurira poročanje o delovanju sodnega sveta in delu vrhovnega sodnika Branka Masleše. Datum: 20. 1. 2022 Medij: TV Slovenija Oddaja: Dnevnik Vsebina: Prispevek o odzivu na izjave premierja Janeza Janše o Tajvanu. Opomba: Enostranski prikaz. Poimensko ne omenijo niti enega podjetja, ki naj bi imelo težave zaradi premierjevih besed. Navajajo le izjave opozicijskih poslancev (Nik Prebil, Andrej Rajh, Matjaž Nemec), ki zahtevajo sklic nujne seje Odbora za zunanjo politiko, zamolčijo pa npr. tvita premierja, da je Tajvan sprejel prvo uradno delegacijo Evropskega parlamenta ali da ima 19 članic EU gospodarska predstavništva na Tajskem. ___________________________________ Datum: 21. 1. 2022 Medij: Radio Slovenija Oddaja: Dogodki in odmevi Vsebina: Prispevek o odzivu na izjave premierja Janeza Janše o Tajvanu. Opomba: Enostranski prikaz. Poimensko ne omenijo niti enega podjetja, ki naj bi imelo težave zaradi premierjevih besed. ___________________________________ Datum: 22. 1. 2022 Medij: TV Slovenija Oddaja: Utrip Vsebina: Komentar notranjepolitičnega dogajanja v Sloveniji Mojce Šetinc Pašek. Opomba: V skladu z novinarskim kodeksom bi avtorica prispevka morala kot »disclaimer« na koncu navesti, da je v zasebnem sodnem sporu s premierjem Janšo, ki ga je v prispevku večkrat omenila.
Mojca Škrinjar
ŠIŠKA ZA VSE GENERACIJE #VOLITVE2022
Kot poslanka želim omogočiti, da bo Ljubljana udoben in prijazen dom za vse generacije. V Ljubljani si zaslužimo čist zrak in čisto vodo, urejene ceste in kolesarske ter pešpoti, varen dostop do stavb, delujoče osnovno zdravstvo, kakovostno in dostopno izobraževanje, bolj prijazne odnose in materialno in duhovno blagostanje. Ljubljana naj bo center ustvarjalnosti in znanja, priložnosti za mlade in zavetje za ranljive. Zato se v boj za mesto poslanke podajam z ambicioznim programom »Šiška za vse generacije.«. VSE GENERACIJE Stanovanjski sklad ponuja varovana stanovanja. Medgeneracijski center: DSO Dravlje, prebivalci varovanih stanovanj in najmlajša generacija. Šišenski hrib kot učna pot, prostor medgeneracijskega srečevanja. Ureditev javnih toaletnih prostorov za invalide in starejše v parku Tivoli. ZDRAVO OKOLJE Zdravniška oskrbo za vse državljane, v Šiški je tisoče ljudi brez osebnega zdravnika. NE Kanalu C0! Zaščita zelenih površin. Izgradnja novega Športnega centra ŽAK za vse generacije  in kolesarske steze ob PST s pomočjo EU sredstev. UREJENO PROMETNO POLITIKO Urejen javni promet in izgradnja mestne garažne hiše v Šiški. Ureditev cestišč, parkirišč in pločnikov. Varno in udobno kolesarjenje po nizozemskem vzoru. TRAJNOSTNI RAZVOJ Gradnja stanovanj na očiščenih degradiranih/industrijskih zemljiščih. Spodbude za lastnike vrtov in nagrade prostovoljcem za urejenost zelenic in pločnikov. Elektrifikacija gozdnih poti s trajnostnimi viri. Zbiralniki rabljenega tekstila za nadaljnjo uporabo in predelavo. Ureditev sprehajališč za hišne ljubljenčke INOVATIVNOST IN USTVARJALNOST Dograditev Srednješolskega centra tehniških strok in vzpostavitev modernega vajeništva. Aleja umetnosti: niz galerij od Kina Šiška do parka Tivoli. Ureditev Plečnikove poti s kažipotom in virtualnim vodičem. Park Tivoli: poletno prizorišče za koncerte klasične glasbe, pozimi urejeno sankališče. PODPORNIKI Dr. Milan Zver, Evropski poslanec Mojca je ena najbolj iskrenih in delu predanih oseb, kar jih poznam. Rešitve, ki jih predlaga, so dostikrat pred svojim časom, a vselej v korist Slovenije. Zavzema se za socialno-tržno gospodarstvo, odlično izobrazbo mladih, dostojanstvo posameznika in enake možnosti za vse. Jožica Pezdir, pom. ravnatelja OŠ Spodnja Šiška Mojca je kot ravnateljica vedno našla prave rešitve in bila vedno pripravljena pomagati, zato ima mojo podporo. Igor Prodanović, dipl. inž. teh. prometa Mojca je izjemna ženska, pedagoginja, po srcu ekologinja, ki živi v harmoniji z naravo ter zagovarja zeleno Šiško, zato ima mojo podporo. Marija Dolenc, upokojenka  Mojco poznam še iz časov, ko je bila otrok. Vem, da ima Šiško rada in bo naredila vse za naše boljše življenje. Tanja Bizjan, učiteljica in podjetnica Šiška je že od nekdaj znana, kot »pušeljc« Ljubljane. Mojca se s svojimi dejanji zavzema, da ta časten naziv tudi ohranja. Vladni ukrepi, ki so konkretno vplivali na izboljšanje vašega lokalnega okolja Kot poslanka sem si prizadevala, da so bili potrjeni vladni projekti, ki bodo konkretno vplivali na razvoj Ljubljane: Novogradnja Gimnazije Šentvid in telovadnice pri OŠ Šentvid (16,5 milijona €; konec leta 2026). Razširitev Celovške ceste v Šentvidu v štiripasovnico (17,3 milijona €; v pripravi). Energetska sanacija Negovalne bolnišnice v Ljubljani (2.1 milijona €; julij 2022). Rekonstrukcija in energetska prenova dela objekta Srednja šola tehniških strok Šiška (2,8 milijona €; v 2023). Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (110 milijonov €; 2025). Dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana (106,5 milijona €; 2026). Energetska sanacija stavbe Hospital UKC Ljubljana (49,9 milijona €; 2023). Izgradnja Centra znanosti (30,9 milijona €; 2023). NUK: financirane vse aktivnosti glede reševanja prostorske problematike NUK od leta 2001 dalje, projekt je odprt za izvedbo aktivnosti do pričetka gradnje NUK II (30,7 milijona €; 2024).
Mojca Škrinjar
Boj za zeleno je boj za pravno državo.
V času tranzicije, ko se je sesuvala prejšnja država v sunkih inflacije, totalitarističnih poskusih zatreti vsakršno svobodno misel, je zakonodajno praznino ugledala peščica posvečenih ter ob nedomišljeni gradbeni zakonodaji uspela ustvariti probleme, ki še trideset let po osamosvojitvi niso rešeni ter mučijo prebivalce Ljubljane. V Ljubljani so tako nekega dne stanovalci soseske za Bežigradom BS3 ugotovili, da na mestu pred svojim blokom ne morejo, tako kot sleherni dan poprej, parkirati svojega vozila. Ker so bile nameščene zapornice, ob njih pa zahteva za plačilo. Presenečeni so izvedeli, da je zemlja, za katero so mislili, da pripada bloku, tako imenovana funkcionalna površina, last nekega zasebnika, ki je pokupil vse te površine. Niso izvedeli, po kakšni ceni, niti kako je to mogoče. S posredovanjem občine so nekako rešili svoj problem že pred desetletjem in več. Druga skupina prebivalcev, v znamenitih Fondovih blokih za Plečnikovim stadionom, je ugotovila, da bo med klopcami, kjer so pred bloki počivali v sončnih dneh ob gredicah s solato in rožami, zrasel nakupovalni center in nova stanovanja. Boj prebivalcev, združenih v civilno družbo, je trajal dvanajst let, da je sodišče razsodilo, da zemlja, za katero so se borili, res pripada blokom samim. Župan in investitor sta napovedala pritožbo. Morda bodo čez pet, deset let, prebivalci zopet lahko mirno sedeli med svojimi rožami in regratom, Plečnikov stadion pa bo končno dobil svojo prvotno podobo, potem ko bodo dokončno propadli načrti, kako ga povsem izničiti v kolosu stekla in trgovskega centra. Tretji so sredi bitke, da obdržijo prostor, ki med bloki diha svobodo, zdravje in veselje, kjer se srečujejo mamice z vozički, starejši na klepetu, kužki v veselem poskakovanju. Prostor, ki kljub gosti pozidavi, ki se ne meni za človekovo potrebo biti v naravi, omogoča občutje prvinskega. To je soseska SŠ6, zelenica, stisnjena med bloki, ki mejijo na prometno Celovško cesto v Ljubljani ter Vodnikovo cesto, kjer stoji šola Valentina Vodnika z znamenitim napisom o znanju, ki je luč. Prav ob teh blokih je človek, ki je imel dostop do podatkov investitorja, kupil zemljo, ki bi jo po pogodbi moral vrniti občini, ta pa bi jo namenila za funkcionalno površino bloka za stanovalce, ki so kupili stanovanja. Tega novi investitor ni storil, želel pa je zazidati zelenico v celoti in narediti nove bloke in nova stanovanja. Na zemlji, ki je ne bi smel nikoli kupiti. Čeprav ne vemo, koliko je dal za ta nakup, so pa sumi, da ne prav veliko. Ljudje, ki so bili v socializmu razlastninjeni ali so bili prisiljeni prodajati svojo kmetijsko zemljo po nizki ceni, sicer bi jim jo bili nacionalizirali, so že davno mrtvi. Njihovi potomci bi bili lahko bistveno premožnejši, pa se ne oglasijo. Ljudje, ki so na tej zemlji kupili stanovanja v blokih, ki jih takrat gradil še »družbeni« investitor, danes razmišljajo zgolj še o tem, ali bodo še videli nebo iz svojega stanovanja, ali bodo še lahko uživali zelenje pred vrati, ali bodo njihovi otroci, ki hodijo v sosednjo šolo, imeli igrišče. Toda tudi ti se bodo prej postarali, preden bodo preko sodišč dosegli, da se jim prisodi pripadajoče funkcionalno zemljišče. Kaj pravzaprav je funkcionalno zemljišče? To je prostor neposredno ob večstanovanjski stavbi, ki omogoča dostop k stavbi, vzdrževanje te, nudi vsaj minimalno razdaljo do prometnejše steze ter omogoča nasaditev zelenja. Ljubljana je pridobila v preteklosti laskav naslov Zelene prestolnice Evrope. Zaradi količine zelenja, ki jo ima Ljubljana, pa tudi Slovenija, sodimo v vrh zelenih držav. Toda to je le en vidik. Stanovalcu v betonski džungli zelo malo pomeni razveseljujoč podatek, da imamo pogozdeno ogromno količino države, dokler je to zelenilo daleč od njih. Ljudje si želijo zelenja pred lastnim pragom, parkov, gredic, mest prijetnega in zdravega druženja, ne le tam daleč, na Pokljuki ali nekaj bližjem Rožniku. Zgodba s SŠ 6 se zdaj obrača v grotesko trideset in več letnega boja s sodnimi mlini ter zvito pragmatiko ljubljanskega župana, ki je podlegel investitorjevi gonji ter z njim sklenil nespodoben dogovor- ne bo ogromnih blokov, samo dva majhna bosta. Zdaj je nit potrpljenja počila. Prebivalci nočejo niti zmanjšanega obsega gradnje. Dovolj jim je. Hočejo svoje funkcionalne površine, hočejo zelenico svobode in zdravja med bloki. Dovolj jim je sodnega mečkanja, ki traja tako dolgo, kot nek vrhovni sodnik išče svojo diplomo. Hočejo svoj mir, svoje zelenje in pravno državo. Mojca Škrinjar, Ljubljana - Šiška ( tista poslanka, ki je predlagala ministru za pravosodje, naj reši vse podobne zadeve kot je ŠS6 z zakonom, ki bi vse vrnil v prvotno stanje, preden je investitor kupil zemljo ob blokih pa jo je ta zavrnil, češ da je najbolje stvar prepustiti sodišču) vir slike: https:// kubusarhitektura.com/sl/sisenska-soseska-ss-6/ Lj, 10.02.2022
Mojca Škrinjar
V Ljubljani, v Šiški, je ostalo 16.000 prebivalcev brez osebnega zdravnika!
V Ljubljani, v Šiški, je ostalo 16.000 prebivalcev brez osebnega zdravnika. Proces odhajanja zdravnikov iz tega doma se odvija že nekaj let. Tudi moja družina je ostala brez osebnega zdravnika. Bili smo srečni, da smo našli drugo možnost, pri koncesionarju v Ljubljani. Bojim se, da večina teh, ki so ostali v Šiški v javnem zdravstvenem domu brez osebnega zdravnika, tega ni uspelo najti tudi kje drugje v Ljubljani ali okolici. Sprašujem vas, ali ste kot ustanovitelj naredili kakšno raziskavo, zakaj se to dogaja v Ljubljani in zlasti v Šiški? Vem, da je zdravnikov premalo in vem, da je Vlada RS odobrila nova študijska mesta na univerzah v Ljubljani in Mariboru. Toda do zaključka študija teh generacij je še kar nekaj let. Vem tudi, da se je poenostavil in pohitril postopek za opravljanje izpita iz znanja slovenščine za tuje zdravnike, ki bi lahko prišli v Slovenijo. Zanima me, ali je mogoče z drugačno organizacijo dela v zdravstvenem domu urediti poslovanje na način, da bi lahko oskrbovali vse stanovalce Šiške? Če ste opravili raziskavo in evalvirali delovanje Zdravstvenega doma Šiška, ali ste morda oblikovali kakšne pobude za spremembo sistema delovanja zdravstvenega sistema nasploh? Nekaj so dolgoročne rešitve, nekaj pa kratkoročne. Slednje so urgentne, kajti ne more ostati 16.000 prebivalcev brez zdravnika! Prosim za čim prejšnji odgovor. Lep pozdrav! Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar
Dajem pobudo za ponovno odprtje tržničnih površin za parkiranje ob nedeljah, ko Tržnica ne deluje.
Parkiranje na tržnici je ob nedeljah služilo obiskovalcem centra Ljubljane, pred kovidom tudi množici tujih turistov in pa obiskovalcem nedeljskih svetih maš v Stolnici. Nedeljskih maš v Stolnici se udeležuje kar nekaj ljudi iz raznih koncev Ljubljane, med katerimi je veliko starejših, katerim je bila bližina parkiranja dobrodošla. Pri ljudeh se zaradi zaprtja porajajo mogoče neupravičeni pomisleki, da je zaprtje maščevanje župana zaradi novoletnega zaprtja barak s "kuhančki" zaradi covida, mogoče tudi pritiska za gradnjo parkirišča pod tržnico ...... Dajem torej pobudo za ponovno odprtje tržničnih površin za parkiranje ob nedeljah, ko Tržnica ne deluje. Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar
Jankovićeva Lekarna Ljubljana kupuje hitre teste brez javnega naročila
SVETNIŠKO VPRAŠANJE ŽUPANU ZORANU JANKOVIĆU O DELOVANJU LEKARNE LJUBLJANA V ZVEZI Z NAKUPOM HITRIH TESTOV Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica javnega zavoda Lekarne Ljubljane. V časopisu Finance z dne 20.12.2021 preberemo, da je Lekarna Ljubljana kupovala od treh različnih firm hitre teste po 2,5 eura, od tega največ testov Clinitest (proizvajalca Siemens Healthineers) in Rapid Sars (Boson), obeh po okoli 370 tisoč kosov, preostalo pa so bili še testi Deepblue (Anhui), Hotgen (proizvajalca Beijing Hotgen Biotech) in test New Gene (Hangzhou Bioengineering). V veletrgovcu LL Grosist, ki je v stoodstotni lasti Lekarne Ljubljana in je potemtakem ravno tako zavezanec za javna naročila, časniku niso odgovorili, zakaj teste nabavljajo brez razpisa, od koga in po koliko jih kupujejo in prodajajo. Časopis zaključuje, da bi samo novembra razlika v škodo državnega proračuna znašala 1, 4 milijona evrov, če LL oziroma njen LL Grosist teste kupujeta in nato zaračunata proračunu po maksimalnih možnih 2, 5 evra namesto po najnižji ceni na trgu, ki sojo na razpisih dosegle druge lekarne (1, 1 evra). LL naj bi trdila, da tudi od Salusa kupuje teste po 2, 5 evra za kos, medtem ko je Salus na razpisih dveh manjših lekarn teste ponujal po 1, 85 oziroma 1, 9 evra in je bil s tem med najdražjimi. Jih res LL in LL Grosistu prodajajo še tretjino dražje, se sprašujejo pri časniku. Sprašujem vas, ali boste preverili delovanje Lekarne Ljubljana in ugotovili, ali je kršila zakonodajo v zvezi z javnim naročanjem hitrih testov in z njo povezanim veletrgovskim podjetjem Grosist. Prosim, da Mestni svet seznanite s svojimi ugotovitvami. vir slike: www.lekarnaljubljana.si/ Mojca Škrinjar
Mojca Škrinjar
Poteptani Plečnik
Če danes vsi obiskovalci hodijo v Stožice na nogometne tekme, so generacije pred tem sedele na tribunah Plečnikovega stadiona in se navduševale ali žalostile nad najbolj oboževanim športom na svetu, nogometom. Nato so se zgodile Stožice, stadion, ki je med gradnjo buril duhove, zamere še danes niso pozabljene, je pa nedvomno bolj primeren za nogometne prireditve, čeprav vedno ne zapolni vseh sedežev. Ob tem dejstvu je tudi centru Ljubljane bližji Plečnikov stadion izgubil nekdanji pomen za nogomet. Usoda Plečnikovega stadiona je nenavadna. V današnjo last tripartitne družbe Mestne občine Ljubljana (MOL), javnega zavoda za šport, javnega zavoda Olimpijski komite Slovenije (OKS) ter zasebnika, uspešnega in znanega podjetnika Joca Pečečnika, je prešel tudi iz nerazumljivega lastništva SCT, propadle državne družbe za gradnjo cest, ki jo je vodil Ivan Zidar. Od prvega podpisa omenjene tripartitne pogodbe pa je preteklo več kot desetletje. Od samega začetka projekt razburja tako sosede načrtovane zgradbe kot kulturnike. Zakaj? Tole bi po projektu, ki ga pravno utemelji tripartitna pogodba med MOL, podjetnikom in OKS, ostalo od Plečnikovega stadiona. Prepoznate še kaj Plečnika v tem? Na ministra Simonitija in Vizjaka so se obrnili z odprtim pismom dekan UL FA izr. prof. dr. Matej Blenkuš, predstojnik katedre izr. prof. dr. Jaka Bonča, predstojnica katedre, izr.prof. dr. Petra Čeferin, doc. dr. Ilka Čerpes, predstojnica katedre izr. prof. dr. Alenka Fikfak, prodekan prof. mag. Tadej Glažar, izr. prof. dr. Sonja Ifko, začenši : »…. na Vaju se obračamo s prošnjo, da storita vse, kar je v vaši moči, da v okviru svojih pristojnosti preprečite nadaljevanje projekta Bežigrajski športni park (BŠP), saj po našem strokovnem mnenju nedopustno posega v Plečnikov stadion, ki predstavlja ključni sestavni del slovenske kulturne, arhitekturne in urbanistične dediščine… Plečnikov stadion je bil leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Obstoječi prostorski akt (OPPN) ni skladen z določili omenjenega odloka in prav zaradi tega je spomenik danes ogrožen.«. Podobno obupano, roteče pismo z željo po zaščiti Plečnikove dediščine so napisali predsednica ICOMOS Slovenija izr. prof. dr. Sonja Ifko; prodekanja prof. dr. Mojca Golobič, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo; predsednica Društva arhitektov Ljubljana Jadranka Grmek; predsednik strokovnega sveta ZVKDS prof. dr. Matej Klemenčič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; članica DAL, koordinatorka nominacije Plečnikovega stadiona v program Europa Nostra Kaja Lipnik Vehovar; predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino doc. dr. Katja Mahnič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta doc. dr. Mija Oter Gorenčič, ZRC SAZU; predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva dr. Andrej Smrekar, muzejski svetnik, Narodna galerija; doc. dr. Blaž Šeme, Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje; član 10 DAL prof. dr. Aleš Vodopivec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo; članica strokovnega sveta ZVKDS prof. Maruša Zorec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Prošnje so bile bob ob steno, Mestna občina in Olimpijski komite Slovenije sta leto za letom s podjetnikom Jocom Pečečnikom obnavljala trajanje pogodbe, šele minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, je umaknil soglasje k projektu obnove štadiona v začrtani obliki, zato si je prislužil oznako najslabšega kulturnega ministra v zgodovini Slovenije, ki mu jo je pritaknil sam župan glavnega mesta Zoran Janković. Toda s to slabšalno trditvijo je posredno ozmerjal tudi druge avtoritete akademskega sveta. Kolos stekla in drugih zgradb popolnoma zasenči Plečnikovo stvaritev. Kolos stekla in drugih zgradb popolnoma zasenči Plečnikovo stvaritev, kar je v popolnem nasprotju z načeli varovanja kulturne dediščine, zato je minister Simoniti popolnoma upravičeno sledil klicu stroke in umaknil soglasje. Mednarodni natečaji so vseh vrst in za njih velja isto kot ocenjevanje verodostojnosti znanstvenega članka s stališča povprečnega državljana. Verjeti eni reviji in drugi »reviji«, v kateri je bil članek objavljen, je stvar ugleda te publikacije, ki se mora pohvaliti z izborom člankov uglednih znanstvenikov in tradicijo izhajanja. Četudi je bil projekt izbran na mednarodnem natečaju, je dobil tako krepke zaušnice, da niti pomisliti ne smemo, da bi bil v tej obliki kdaj dokončan. » Ko se razpravlja o tem, da je lastnik zaščitene nepremičnine zasebnik, se pozablja na to, da je (bil) stadion javna (občinska) solastnina, da je bil namenjen za javno rabo kot športna površina, torej bi moral dobiti status »grajeno javno dobro«, izvzeto iz pravnega prometa, posledično z ničnostjo pravnih poslov še pred tem, ko se je čisto privatiziral, kar bi morala biti tudi skrb (in osebna odgovornost) mestnih svetnikov, ko odločajo o pogodbenih odnosih družbe BŠP.«, smo lahko prebrali v odprtem pismu meščanke, ki ji je mar za javno dobro. Kolikor lahko pritrdimo podjetniški logiki in etiki, je potrebno zaključiti zadevo na način, ki bo omogočil spoštljivo obnovo in nadaljnjo trajnostno uporabo stadiona, kakor tudi omočiti pošten umik ali redefinicijo sodelovanja s podjetnikom. Grmeti z govornice ljubljanskega župana in čez palec navreči, naj država plača podjetniku petnajst milijonov, ki naj bi jih vtaknil v projekt podjetnik, pač ne gre. Označevanje ministra Simonitija, intelektualca par excellence, z najslabšim ministrom ter računanje na pamet, zveni kot najneverjetnejše nespodobno povabilo, tudi ni sprejemljivo. Dogajanje na zadnji seji MOL (op.p. 15.11.2021) v zvezi s Plečnikovim stadionom nas lahko le žalosti. Plečnikova dediščina, mnogi akademiki, intelektualci, domoljubi in ljubljanoljubi si ne zaslužijo takšnega odnosa, zato bo potrebno iskati rešitve drugod, predvsem pa na drug način. Na potezi je Ministrstvo za kulturo, kar zadeva oceno stanja ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kar zadeva trajnostno, koristno in spoštljivo uporabo v skladu s kulturno varstvenimi standardi obnovljenega stadiona. In na potezi smo Ljubljančanke in Ljubljančani, ki moramo stopiti v bran bogastvu našega mesta. In kaj si lahko predstavljamo kot trajnostno uporabo obnovljenega Plečnikovega stadiona v obliki, ki jo je začrtal sam Plečnik? Nedvomno je to prostor za druženje pri raznovrstni rekreaciji meščanov, zlasti mladine iz nemalo bližnjih osnovnih in srednjih šol, prizorišče večernih koncertov na prostem, shajališče turistov, ki se odpravijo na ogled Plečnikovih stvaritev v Ljubljani in osrednjeslovenski regiji, prostor spoštljivega umetniškega ustvarjanja, razstavni prostor, skratka Plečnikov odprti center, ki bo v loku njegovih del povezal Plečnikovo pot od njegovega doma skozi Ljubljano in še dlje. 17.11.2021 Mojca Škrinjar Ne, hvala. Trenutno stanje projekta Vir fotografij: http://bsp.si/
prikaži časovnico

Mojca Škrinjar

Jun 15, 2022
(IZJAVA) Postavljamo se na stran otrok, ki imajo ...
Po pisanju medijev bo Ustavno sodišče v četrtek, 16.6.2022, odločalo o ukinitvi zakonske zveze žene in moža ...
(0)
Apr 04, 2022
ŠIŠKA ZA VSE GENERACIJE #VOLITVE2022
Kot poslanka želim omogočiti, da bo Ljubljana udoben in prijazen dom za vse generacije.V Ljubljani si zaslužimo čist ...
(0)
Mar 31, 2022
SVETNIŠKA POBUDA - DRENIKOVA
 
(0)
Mar 31, 2022
SVETNIŠKA POBUDA - MILIČINSKEGA CESTA
 
(0)
Mar 16, 2022
STALIŠČE O ZAKONU O POMURSKO AKADEMSKO- ...
S predloženim zakonom se formalizira povezovanje in delovanje  znanstvenikov in umetnikov, katerih delo odločilno ...
(0)
Feb 17, 2022
1300 odtenkov aktivizma
Zavel je toplejši veter, zvončki že krepko belijo travnike, prihajajoča pomlad pa ne prebuja le rastlin, ...
(0)
Feb 13, 2022
Revolucija, kraja, laž, uboji, po novem pa še ...
Konec tedna smo imeli krajani Šiške priložnost poslušati predavanje dr. Rada Pezdirja, ki je ...
(0)