Financiranje iz proračuna ni žepnina, ki jo dajejo starši svojim otrokom, temveč je natančno opredeljena storitev, cena, znan mora biti plačnik, prejemnik, roki in način, in da mora biti to izpričano v operativnem dokumentu.
V Državnem zboru je na predlog opozicije v petek, 8.oktobra 2021, potekala izredna seja, posvečena problemu financiranja Slovenske tiskovne agencije ( STA), ki ne prejema denarja iz proračuna že 280 dni. Zaradi tega opozicija besni, v tujino pošilja resna opozorila, predsednica Evropske komisije zaskrbljeno guba čelo, predsednik slovenske vlade pa zaman že skoraj hripavo neštetokrat pojasnjuje v ugasnjene zvočnike slovenskih televizij.
Opozicija je v petek z dvignjenim glasom, dan prej pa na odboru za kulturo še s psovkami, podkrepljeno dokazovala, da je za nastali problem kriva Vlada RS. Toda to ne drži. Drži pa, da opozicija, njeni predlagatelji, bodisi niso prebrali zakonov, Uredbe, sodbe Vrhovnega sodišča ali pa nič od tega ne razumejo. To pa je šokantno, saj so to ljudje, ki sprejemajo zakone, ki na koncu koncev krojijo življenja državljank in državljanov. Med temi poslanci pa je tudi nekdanja direktorica direktorata za proračun in nekdanja premierka, Alenka Bratušek, za katero velja, da bi morala poznati zakon o javnih financah!
Poenostavljeno povedano je zadeva s financiranjem STA naslednja.
1. Vlada RS je ponudila spomladi 2020 agenciji pogodbo o financiranju za leto 2020, temelječo na Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, ki je direktor STA, gospod Veselinović, ni želel podpisati. Zato financiranje ni steklo.
2. Sledilo je reševanje problema- sprejet je bil protikoronski zakon, v katerem med drugim nastopa tudi določilo o izrednem financiranju STA, ki v 66. členu pravi, da mora država financirati STA v letu 2020 in 2021, četudi nima pogodbe z njo.
3. Odgovor Vlade je bil, da je izdala Uredbo (akt vlade), ki povzema določila Zakona o STA- kaj ta dela v okviru javne službe- povzetke novic v slovenščini, angleščini, fotografije.. ter določa v 4. členu, da sklene STA z Vlado RS pogodbo o storitvah za javno službo ( ne za tržno dejavnost, ki jo zakon o STA agenciji tudi dopušča!), v 7. členu pa dopolni, da če STA le ne sklene pogodbe, se pa financiranje izvede zgolj po 66. členu protikoronskega zakona, torej brez pogodbe, zgolj po Poslovnem načrtu STA.
4. Poslovnemu načrtu STA pa manjka cenik, za koliko bo prodala posamezen članek oziroma storitev javne službe. Torej, Vlada želi financirati storitve, ki jih mora, želi pa vedeti in se strinjati oziroma dogovoriti, po kakšni ceni bo to počela. Torej, če ni pogodbe, mora biti z Vlado RS usklajen Poslovni načrt, preko cenika.
5.Direktor Veselinović ne dogovori cenika, niti noče skleniti pogodbe in pričakuje zgolj denar. To pa ne gre skupaj z zakonom o javnih financah, ki v 54. členu določa, da mora vsako izplačilo temeljiti na verodostojni knjigovodski listini. To je navsezadnje povedalo v svoji sodbi tudi Vrhovno sodišče, kamor je naslovila pritožbo Vlada, potem ko je bila tožena s strani direktorja Veselinovića z zahtevo, da se uredba, ki je omogočala izplačilo STA, zadrži.
6. Direktor Veselinović je zahteval zadržanje Uredbe, ki predstavlja pravno podlago za izplačilo STA, Vrhovno sodišče pa mu je v sodbi jasno povedalo, da si reže vejo, na kateri sedi ter ga še podučilo, naj konkretizira svoje zahtevke, ob jasnih navedbah, da mora biti financiranje iz proračuna jasno in transparentno.
Iz povedanega sledi, da financiranje iz proračuna ni žepnina, ki jo dajejo starši svojim otrokom, temveč je natančno opredeljena storitev, cena, znan mora biti plačnik, prejemnik, roki in način, in da mora biti to izpričano v operativnem dokumentu. To pa je lahko pogodba, dogovor ali vsaj cenik, torej neka verodostojna listina. Naj bo Poslovni načrt STA še tako dober esej, brez operativnega dokumenta ne gre. To ve vsak rektor javne univerze, ravnatelj javne šole ali vrtca, ki s financerjem podpiše pogodbo o letnem financiranju. Le direktor Veselinović, nekdanja direktorica direktorata za proračun, poslanka Bratušek in nekateri poslanci, ki sprejemajo prav te zakone, ne vedo tega? Ta seja je bila tako ogledalo neukosti, direktor Veselinović pa je kljub temu, da je (verjetno zaradi slabe vesti) odstopil, tisti, ki bi v resnici moral stati v DZ in odgovarjati na očitke o nefinanciranju STA.
Oct 11, 2021