Prvi korak k reformi sistema vzgoje in izobraževanja
O noveli ZOFVI. "Pričujoča novela je tako kamen v mozaiku reforme izobraževanja, ki je nujno potrebna."
Mojca Škrinjar

Torek, 14. september 2021 ob 11:05

Odpri galerijo

Čas epidemije je razkril marsikaj, česar prej nismo dobro opazili, zaostril probleme, ki so tleli v kotih in nas prisilil v njihovo reševanje. Četudi je kriza problem, je tudi priložnost. Za vsa področja posameznikovega ali družbenega življenja. Podstat človekovega razvoja ob osnovnih pogojih preživetja, varnosti in svobode je zagotovo izobraževanje.
Učenje na daljavo je v hipu spremenilo prioritete učiteljevega in šolarjevega dela in vsi skupaj so se marsikaj novega naučili, mnogo jih bo naučeno še nadgradilo, po vsej verjetnosti pa se bodo nekateri učitelji, cele šole, zopet vrnili na stare tirnice. Vse je odvisno od ravnatelja, njegove vizije, znanja, ustvarjalnosti, delavnosti. Zato ni vseeno, kdo je je učitelj, še manj, kdo je ravnatelj.

Zakon o zavodih je v mladi državi omogočil, da je ustanovitelj imenoval ravnatelja. Danes bi bilo to videti tako, da bi občinski svet imenoval ravnatelje vrtcev in osnovnih ter glasbenih šol, ravnatelje srednjih šol pa pristojni minister, saj občina ustanavlja vrtce in osnovne šole, država pa srednje šole.

Kasneje, v času vlad LDS in ministrovanja dr. Slavka Gabra, je s spremembo področne zakonodaje- zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (na kratko ZOFVI) postal svet vrtca in šole tisti, ki je imenoval ravnatelja in tudi sprejel letno poročilo, pedagoški in finančni načrt. V svetu je bil ustanovitelj zastopan s tremi predstavniki, starši s tremi ter zaposleni s petimi predstavniki. S tako rešitvijo je področje izobraževanja postalo unikatno, saj takega razmerja v prid zaposlenih ni poznal noben del javnega sektorja, zastopan z zavodi. Kot neustrezno ureditev smo ga prepoznali že v mandatu vlade 2004- 2008, s področnim ministrom dr. Milanom Zverom, in tako je doživelo to določilo spremembo - svet je s spremembo ZOFVI postal uravnotežen, kjer je vsaka od naštetih skupin imela po tri predstavnike, skupina staršev pa se je na račun predstavnika dijakov skrčila na dva v srednjih šolah. Razmerje 3-3-3 je komaj dobro zaživelo, razen sindikata, ki je ognjevito zbiral nasprotovalne podpise v šolah, na ulici, celo v premogovniku, kot kažejo sledi premoga na mnogih podpisnih listih, je bila rešitev dobro sprejeta, že se je zamenjala vlada in prva poteza novega levičarskega ministra, dr. Igorja Lukšiča je bila, da se vrne stanje na staro, kjer imajo zopet zaposleni največjo in najvplivnejšo skupino- pet predstavnikov.

Toda to je slabo. Ne, ker bi bili zaposleni kaj manj vredni ali slabi. Toda zlasti ob dejanju izbire novega ravnatelja se kaže, da se zaposleni težko odločijo za spremembo- to je pravzaprav zelo človeško. Zaupajo dotedanjemu ravnatelju, ki ga že poznajo ali svoj glas preradi dajo (ne vedno!) kandidatu, za katerega se zdi, da ni prav energičen in zahteven. Kajti to pomeni dodatno prilagajanje, morda novo delo, novo učenje.

Vendar lagodje nezahtevnega in šibkega ravnatelja mine ob prvem večjem problemu, ko učitelj išče zaščito pri ravnatelju, ta pa se nemočno umakne v svoje prostore, češ, pogovorite se. To je najtežje, kadar je vpleteno več ljudi, učenci starši, zaposleni, okolje. Šola s takim ravnateljem počasi izgublja na področju kakovosti, odnosi se slabšajo. Zlasti v manjših krajih se tedaj uprejo oči jeznih staršev v ustanovitelja v pričakovanju, da se nekaj spremeni. Žal se ob taki sestavi sveta kot je trenutno v veljavi, ne more nič spremeniti. Novela zakona, ki smo jo pripravili v Slovenski demokratski stranki ter uskladili s koalicijskimi partnerji ter nekateri drugimi strankami, prinaša odgovornost ustanovitelju, lokalni skupnosti, državi in jim namenja pet predstavnikov v svetu zavoda, zaposlenim tri, staršem tri, oziroma v srednji šoli dvema predstavnikoma staršev in enemu predstavniku dijakov.

Novela popravlja položaj pomočnikom vzgojiteljev, ki so opredeljeni kot strokovni delavci, vendar ne morejo napredovati v naziv. Pomočniki vzgojiteljev v vrtcih nimajo visoke izobrazbe kakor vzgojitelji, zato jim novela omogoča napredovanje zgolj v dva naziva od treh. Kljub temu se z novelo daje priznanje njihovemu delu, saj delajo skupaj z vzgojiteljem šest ur dnevno in ostali čas sami z otroci. Skupno delo pomočnika vzgojitelja lahko jemljemo kot moderno vajeništvo, s kateri pridobivajo zaposleni kompetence preko praktičnih izkušenj.

Spremembe in dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa prinašajo tudi obsežne spremembe dela zakona o  zbiranju podatkov za namen vodenja in upravljanja vrtca in šole ter izdajo javnih listin ter dokumentov šolajočim.

S projektom Pametna šola se digitalizira delo šole, občutljivi osebni podatki šolajočih (ocene, spričevala, učna snov, ki so jo bili deležni, dogodki v šoli) pa se bodo zbirali zgolj v gostujočem okolju državnega strežnika, upravljali pa jih bodo lahko ravnatelji in učitelji, poleg njih videli pa zgolj šolajoči in starši. Nedopustno je namreč, da so občutljivi osebni podatki na strežnikih zunanjih komercialnih ponudnikov. Poleg tega zbrani podatki na tujih strežnikih ne nudijo odločevalcu možnost strokovnih analiz, ki bi bile, seveda ob predhodni anonimizaciji, v oporo posodabljanju izobraževalnega sistema.

Z zakonsko podlago bo sedaj možno vzpostaviti digitalizacijo šolstva, kjer bodo vrtci in šole lahko upravljale dokumentacijo kot gostujoči na strežnikih pristojnega ministrstva, kot npr.: vpis v vrtec, šolo, matična knjiga, matični list, redovalnica, dnevnik, letni delovni načrt z integriranim šolskim koledarjem in načrtovalnim orodjem, poročilo, pogodba o šolski prehrani, spričevala, obvestila, sklepi, itd. S tem bo zavodom možno veliko bolje opazovati kakovost svojega dela, zelo pa se bo zmanjšalo tudi administriranje, čas pa bodo učitelji lahko namenili delu s šolajočimi.

Pričujoča novela je tako kamen v mozaiku reforme izobraževanja, ki je nujno potrebna. Ne nazadnje smo to lahko opazili pri velikem številu dogodkov, bolj ali manj prijetnih, ki so bili deležni velike pozornosti javnosti v preteklih mesecih in tednih.

 

Mojca Škrinjar, poslanka SDS v Državnem zboru Republike Slovenije

Zadnje objave
Ali je kdo na ARSO odgovarjal za nepravilnosti postopkov za izgradnjo kanalizacijskega voda čez vodovarstveno območje Kleče?
Poslanka državnega zbora Mojca Škrinjar je zastavila poslansko vprašanje v zvezi z nepravilnostmi pri postopkih za izgradnjo kanalizacijskega voda C0 čez vodovarstveno območje Kleče, ki jih je odkrila revizija Ministrstva za okolje in prostor.  Na uradnem spletnem mestu Mestne občine Ljubljana (https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/projekt-cisto-zate/povezovalni-kanal-c0/) je še danes, 20.09.2021 objavljen zapis: »Izgradnja povezovalnega kanala C0 v Mestni občini Ljubljana z nadgradnjo odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice. V tem delu projekta bo dograjena kanalizacija v občini Medvode v skupni dolžini 22,5 km. Obsegala bo kanaliziranje območij v aglomeracijah Medvode in Spodnje Pirniče, in sicer konkretno na območju Vikrč, Spodnjih Pirnič, Zgornjih Pirnič Verju. Dograjen bo kanalizacijski sistem v naseljih Medvode (del Preske in Čarmanova ulica), Ladja, Goričane, Rakovnik in Vaše. Občina Vodice bo zgradila povezovalni kanal od naselja Vodice do obstoječega kanalizacijskega sistema v MOL ter zgradila navezovalne kanale do naselij Bukovica in Utik v skupni dolžini 9,1 km. Najzahtevnejši del izgradnje bo v Mestni občini Ljubljana, saj bo zgrajen povezovalni kanal C0, ki bo potekal od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod, vključno z vsemi sekundarnimi kanali iz črpališč Mala vas, Tomačevo, Jarše ter iz naselij Ježica in Sneberje. Kanal bo v skupni dolžini 12,1 km. Sama obstoječa čistilna naprava Brod bo rekonstruirana v zadrževalni bazen s kapaciteto 800 kubičnih metrov. Na novo bomo s tem delom projekta na javno kanalizacijo priključili 3.600 prebivalcev v občini Medvode in 1.100 prebivalcev v občini Vodice ter s samo izgradnjo povezovalnega kanala C0 bistveno zmanjšali obremenitev centralnega kanalizacijskega sistema v Mestni občini Ljubljana, ter sistematično uredili odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane.« Revizija Ministrstva za okolje in prostor je razkrila nepravilnosti, povezane s postopki za izgradnjo kanalizacijskega voda C0 čez vodovarstveno območje Kleče. Notranje revizijsko poročilo glede načrtovanja gradnje je namreč razkrilo hude nepravilnosti, ki so jih zagrešili na Agenciji RS za okolje (Arso). Tako v revizijskem poročilu piše, da so pri ARSO izdali Mestni Občini Ljubljana gradbeno dovoljenje za kanalizacijski kanal C0 pred samo izvršitvijo predhodnega postopka presoje vplivov na okolje. Še več, pri izdaji posamičnih aktov so pri ARSO povzemali mnenja iz vloge, ki jo je oddal MOL. V svojih postopkih uslužbenci ARSO niso niti preverili, ali bi lahko zaradi kanalizacijskega voda, ki teče preko vodonosnika Kleče, prišlo do poslabšanja stanja podzemne ali površinske vode. Delo na Arso, povezano z izdajo dovoljenj MOL za gradnjo kanalizacije prek vodonosnika Kleče, je bilo opravljeno brez skoraj kakršnekoli dokumentacije postopkov, kar kaže, da ni šlo zgolj za površnost, temveč namerno prikrivanje sledov. Časnik Delo je nato poročal, da je okoljsko ministrstvo pod vodstvom Andreja Vizjaka ustavilo kanal C0. Na Molu pa so ocenili, da finančne škode zaradi zamude v projektu ni, zagotovili so tudi, da priprava in izvedba projekta potekata v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. V mesecu avgustu 2021 so mediji objavili izjavo na Ministrstvo za okolje in prostor, da Mestna občina Ljubljana (Mol) na ministrstvo za okolje in prostor še ni podala zahteve za integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za povezovalni kanalizacijski kanal C. Ministra sprašujem: 1. Ali je kdo na ARSO odgovarjal za nepravilnosti, ki jih je razkrila revizija, in kako je odgovarjal.2. V imenu zainteresirane javnosti v mestu in regiji kot poslanka sprašujem, ali je MOL do dne vložitve mojega vprašanja vložil kakršno koli vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi vključevalo nadaljevanje gradnje na spornem območju med Brodom, Črnučami s čistilno napravo v Ljubljani.3. Sprašujem ministra tudi, ali spremlja, če bo MOL zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja na spornem območju podal na upravno enoto, in kako bo nadzoroval, ali bo upravna enota upoštevala nove ugotovitve ARSO, ki je jasno povedal, da je gradnja kanalizacije na omenjenem območju povsem neustrezna in v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi. Kanal C0 je namreč umeščen v vodovarstveno območje, ki zagotavlja pitno vodo 70% območja mestne občine Ljubljana. To pa zato, da se uredi kanalizacija za nekaj ljubljanskih gospodinjstev, ki na tem območju nimajo urejene kanalizacije ter zlasti za potrebe občin Vodice in Medvode. Ravno slednje pa je v popolnem nasprotju z okoljevarstvenimi standardi- obe občini bi morali imeti čistilne naprave v lastnem okolju, v skladu z načelom, da je čistilna naprava čim bliže vzroku. Zato je kanal C0 v nebo vpijoč primer skrajno korumpirane stroke in skrajno zlorabljene funkcije odločevalcev, ki so pripomogli k temu, da se je projekt, tako zastavljen, sploh začel in pridobil celo evropska sredstva in pomeni prevaro na najvišji ravni.4. Sprašujem ministra, kaj bo naredil, da se bo ohranilo jezero pitne vode podtalnice za Ljubljančanke in Ljubljančane, in ali bo prepustil težko situacijo zgolj na plečih nekaj redkih in osveščenih lastnikov zemljišč na območju, namenjenem škodljivi, zdravju nevarni gradnji, katere MOL pospešeno in nezakonito razlašča? Kaj se bo zgodilo, če lastniki ne bodo vložili zahteve za status stranke v postopku pri pridobivanju gradbenega dovoljenja MOL, morda zgolj zato, ker bodo zgrešili trenutek in informacijo, da je bila zahteva za gradbeno dovoljenje vložena? Je ekološka bomba, ki nam grozi, odvisna zgolj od časa in pozornosti nekaj zasebnikov? Bo kanal C0 dobil na spornem območju gradbeno dovoljenje? Kako boste to preprečili? Kaj boste v dobro ohranitvi pitne vode v Ljubljani kot najbolj odgovorni storili?5. Pozivam vas k največji čuječnosti ob nameri MOL za pridobitev gradbenega dovoljenja na spornem območju ter vas kot najvišjega varuha zdravega in čistega okolja v državi prosim, da uporabite vse možne vzvode, da nam Ljubljančankam in Ljubljančanom, celotni osrednji regiji, ohranite čisto pitno vodo, ki nam je zagotovljena z ustavo. Mojca Škrinjar
Prvi korak k reformi sistema vzgoje in izobraževanja
Čas epidemije je razkril marsikaj, česar prej nismo dobro opazili, zaostril probleme, ki so tleli v kotih in nas prisilil v njihovo reševanje. Četudi je kriza problem, je tudi priložnost. Za vsa področja posameznikovega ali družbenega življenja. Podstat človekovega razvoja ob osnovnih pogojih preživetja, varnosti in svobode je zagotovo izobraževanje.Učenje na daljavo je v hipu spremenilo prioritete učiteljevega in šolarjevega dela in vsi skupaj so se marsikaj novega naučili, mnogo jih bo naučeno še nadgradilo, po vsej verjetnosti pa se bodo nekateri učitelji, cele šole, zopet vrnili na stare tirnice. Vse je odvisno od ravnatelja, njegove vizije, znanja, ustvarjalnosti, delavnosti. Zato ni vseeno, kdo je je učitelj, še manj, kdo je ravnatelj. Zakon o zavodih je v mladi državi omogočil, da je ustanovitelj imenoval ravnatelja. Danes bi bilo to videti tako, da bi občinski svet imenoval ravnatelje vrtcev in osnovnih ter glasbenih šol, ravnatelje srednjih šol pa pristojni minister, saj občina ustanavlja vrtce in osnovne šole, država pa srednje šole. Kasneje, v času vlad LDS in ministrovanja dr. Slavka Gabra, je s spremembo področne zakonodaje- zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (na kratko ZOFVI) postal svet vrtca in šole tisti, ki je imenoval ravnatelja in tudi sprejel letno poročilo, pedagoški in finančni načrt. V svetu je bil ustanovitelj zastopan s tremi predstavniki, starši s tremi ter zaposleni s petimi predstavniki. S tako rešitvijo je področje izobraževanja postalo unikatno, saj takega razmerja v prid zaposlenih ni poznal noben del javnega sektorja, zastopan z zavodi. Kot neustrezno ureditev smo ga prepoznali že v mandatu vlade 2004- 2008, s področnim ministrom dr. Milanom Zverom, in tako je doživelo to določilo spremembo - svet je s spremembo ZOFVI postal uravnotežen, kjer je vsaka od naštetih skupin imela po tri predstavnike, skupina staršev pa se je na račun predstavnika dijakov skrčila na dva v srednjih šolah. Razmerje 3-3-3 je komaj dobro zaživelo, razen sindikata, ki je ognjevito zbiral nasprotovalne podpise v šolah, na ulici, celo v premogovniku, kot kažejo sledi premoga na mnogih podpisnih listih, je bila rešitev dobro sprejeta, že se je zamenjala vlada in prva poteza novega levičarskega ministra, dr. Igorja Lukšiča je bila, da se vrne stanje na staro, kjer imajo zopet zaposleni največjo in najvplivnejšo skupino- pet predstavnikov. Toda to je slabo. Ne, ker bi bili zaposleni kaj manj vredni ali slabi. Toda zlasti ob dejanju izbire novega ravnatelja se kaže, da se zaposleni težko odločijo za spremembo- to je pravzaprav zelo človeško. Zaupajo dotedanjemu ravnatelju, ki ga že poznajo ali svoj glas preradi dajo (ne vedno!) kandidatu, za katerega se zdi, da ni prav energičen in zahteven. Kajti to pomeni dodatno prilagajanje, morda novo delo, novo učenje. Vendar lagodje nezahtevnega in šibkega ravnatelja mine ob prvem večjem problemu, ko učitelj išče zaščito pri ravnatelju, ta pa se nemočno umakne v svoje prostore, češ, pogovorite se. To je najtežje, kadar je vpleteno več ljudi, učenci starši, zaposleni, okolje. Šola s takim ravnateljem počasi izgublja na področju kakovosti, odnosi se slabšajo. Zlasti v manjših krajih se tedaj uprejo oči jeznih staršev v ustanovitelja v pričakovanju, da se nekaj spremeni. Žal se ob taki sestavi sveta kot je trenutno v veljavi, ne more nič spremeniti. Novela zakona, ki smo jo pripravili v Slovenski demokratski stranki ter uskladili s koalicijskimi partnerji ter nekateri drugimi strankami, prinaša odgovornost ustanovitelju, lokalni skupnosti, državi in jim namenja pet predstavnikov v svetu zavoda, zaposlenim tri, staršem tri, oziroma v srednji šoli dvema predstavnikoma staršev in enemu predstavniku dijakov. Novela popravlja položaj pomočnikom vzgojiteljev, ki so opredeljeni kot strokovni delavci, vendar ne morejo napredovati v naziv. Pomočniki vzgojiteljev v vrtcih nimajo visoke izobrazbe kakor vzgojitelji, zato jim novela omogoča napredovanje zgolj v dva naziva od treh. Kljub temu se z novelo daje priznanje njihovemu delu, saj delajo skupaj z vzgojiteljem šest ur dnevno in ostali čas sami z otroci. Skupno delo pomočnika vzgojitelja lahko jemljemo kot moderno vajeništvo, s kateri pridobivajo zaposleni kompetence preko praktičnih izkušenj. Spremembe in dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa prinašajo tudi obsežne spremembe dela zakona o  zbiranju podatkov za namen vodenja in upravljanja vrtca in šole ter izdajo javnih listin ter dokumentov šolajočim. S projektom Pametna šola se digitalizira delo šole, občutljivi osebni podatki šolajočih (ocene, spričevala, učna snov, ki so jo bili deležni, dogodki v šoli) pa se bodo zbirali zgolj v gostujočem okolju državnega strežnika, upravljali pa jih bodo lahko ravnatelji in učitelji, poleg njih videli pa zgolj šolajoči in starši. Nedopustno je namreč, da so občutljivi osebni podatki na strežnikih zunanjih komercialnih ponudnikov. Poleg tega zbrani podatki na tujih strežnikih ne nudijo odločevalcu možnost strokovnih analiz, ki bi bile, seveda ob predhodni anonimizaciji, v oporo posodabljanju izobraževalnega sistema. Z zakonsko podlago bo sedaj možno vzpostaviti digitalizacijo šolstva, kjer bodo vrtci in šole lahko upravljale dokumentacijo kot gostujoči na strežnikih pristojnega ministrstva, kot npr.: vpis v vrtec, šolo, matična knjiga, matični list, redovalnica, dnevnik, letni delovni načrt z integriranim šolskim koledarjem in načrtovalnim orodjem, poročilo, pogodba o šolski prehrani, spričevala, obvestila, sklepi, itd. S tem bo zavodom možno veliko bolje opazovati kakovost svojega dela, zelo pa se bo zmanjšalo tudi administriranje, čas pa bodo učitelji lahko namenili delu s šolajočimi. Pričujoča novela je tako kamen v mozaiku reforme izobraževanja, ki je nujno potrebna. Ne nazadnje smo to lahko opazili pri velikem številu dogodkov, bolj ali manj prijetnih, ki so bili deležni velike pozornosti javnosti v preteklih mesecih in tednih.   Mojca Škrinjar, poslanka SDS v Državnem zboru Republike Slovenije
Poslanka Mojca Škrinjar in učiteljica Alenka Helbl v Temi dneva: Šole niso imele težav z organizacijo pouka na daljavo
Sindikat Sviz z glavnim tajnikom Branimirjem Štrukljem na čelu zahteva odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, saj so prepričani, da resorja ni vodila dobro. Poslanka SDS Mojca Škrinjar zavrača obtožbe Sviza in poudarja, da slednji postajajo vse bolj podobni politični stranki. Pri tem je opozorila, da bi morali v tem primeru ustanoviti politično stranko, delo ministrice pa je pohvalila. Podobno meni tudi učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl. Kot poudarja, so bili učitelji priča novi situciji, na katero so se uspešno prilagodili in so imeli zadostna navodila. Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zadovoljni,” je pojasnila.  Sindikat Sviz je v teh dneh intenzivno zbiral podpise med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju pod poziv za odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, akcija pa se je zaključila v petek. S tem želijo po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja predvsem dati jasno sporočilo, kako ocenjujejo vodenje tega resorja zadnjem letu. Poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije – Sviz po Štrukljevih besedah na nek način predstavlja ovrednotenje enoletnega dela na področju vzgoje in izobraževanja.  Odločitev, ali bodo prispevali podpis, bo tokrat izključno v rokah zaposlenih, je ob tem poudarila predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički. Kustečeva po njenih besedah ni prednostno izpostavljala niti zagovarjala ciljev, potreb in idej vzgoje in izobraževanja, prav tako ni pokazala volje in pripravljenosti za dialog z zaposlenimi. “Vztrajno je odklanjala in ignorirala naše pozive, da bi lahko odločali pri oblikovanju ukrepov, ki posegajo na področje naše dejavnosti,” je poudarila. Je politika preveč zašla na področje šolstva? SVIZ-u v strankah koalicije očitajo politikantstvo, ki nima kaj veliko skupnega z realno oceno dela aktualne ministrice, kar je prepričana tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar. “SVIZ s svojim delovanjem v zadnjem času dokazuje, da je bolj politična stranka, podaljšek levih strank – levice ali levega pola parlamenta, kot pa dejansko stanovska organizacija, ki bi se morala brigati predvsem za pogoje dela in plač učiteljev,” je dejala Škrinjarjeva. Kot opaža plače v zadnjem času niso več problem, temveč SVIZ le pomaga rušiti vlado.“Sviz si lahko privošči to delo, samo naj se potem preoblikuje v politično stranko in gredo na volitve.” Mojca Škrinjar (Foto: Zajem Zaslona Nova24TV) Kritični pa niso bili samo v Svizu, temveč tudi v Združenju ravnateljev, saj so menili, da o ukrepih zaradi covida-19 nikoli niso bili dovolj dobro obveščeni. Škrinjarjeva je prepričana, da ob številu okrožnic, ki so jih prejeli, je še najmanj na mestu pritožba, da so bili premalo obveščeni. Ocenjuje, da so bili mogoče še celo malo preveč obveščeni zaradi odločitev ustavnega sodišča, da je potrebno preverjati in posebej predpisovati omenjene informacije. “Ravnatelji so dobili vse potrebne informacije. Ocenjujem, da so bile informacije dovolj široke, dovolj globinsko usmerjene, tako pedagoško, kot organizacijsko, da tukaj ne bi smelo biti nobenih pritožb,” je dodala. Foto: Zajem Zaslona Nova24TV Učiteljica na sredni šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl pravi, da so poziv k podpisu prejeli tudi na njihovi šoli, saj vse šole spadajo k tej organizaciji. Strinja se s trditvijo Škrinjarjeve, da so v šolstvu prejeli zadostna navodila v času epidemije. “Jaz sem prepričana, da smo se ravno v tem času lahko učitelji veliko naučili,” je še dodala.  Sama kot učiteljica pravi, da toliko navodil in odločitev, ki so jih prejeli niti ne bi potrebovala. “Namreč osnovni ukrepi so bili bistveni: maske, razkuževanje, varnostne razdalje in pa pouk na daljavo, ki se je izkazal v marsikaterem primeru za odličen,” je še dodala. Na navodila o poteku pouka je vplivala predvsem stroka Očitke, da je največji vpliv za organizacijo pouka v šolah imel predsednik vlade Janez Janša, Škrinjarjeva zavrača. “Največji vpliv je imela epidemiološka stroka in NIJZ. Ti so oblikovali smernice po katerih je morala delovati tudi ministrica,” je pojasnila. Pri tem še meni, da je Kustečeva pri tem ravnala ustrezno. Na vprašanje ali je bilo mučno delati na daljavo mučno, Helblova odgovarja, da je bil drugačen pristop. “Bilo je mogoče na začetku veliko dela, preden smo vse to osvojili,” je dejala. Kot v nadaljevanju pojasnjuje se je njihova šola že poleti odločila, da bodo intenzivno pripravljali s pomočjo tečajev uporabe spletnih orodij in je v drugem valu potekal pouk po urniku. Učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl (Foto: Zajem zaslona Nova24TV) Pri tem tudi pove, da je bilo včasih mučno, saj je šlo za novo situacijo, dodatno pa so morali ostati pozitivni, da so spodbujali dijake. Denimo opazila je tudi, da si dijaki nič kaj dosti niso želeli čimprej nazaj v šolo. Glede na proteste dijakov, ki so bili kaznovani, Škrinjarjeva pravi, da je pravilno, da dijaki mislijo s svojo glavo, a bi morali svoje mnenje izražati na način, ki je zakonit. “Če se moramo držati zakonov, se jih morajo tudi oni,” je dejala. S tem se strinja tudi Helblova, ki prav tako meni, da mora vsak odgovarjati za svoja dejanja, kljub temu, da je šlo za situacijo, ki smo ji bili priča prvič. Dijaki so osvojili tudi drugačna znanja od prejšnjih let Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zadovoljni,” je pojasnila. Pri tem še meni, da rezultati mature ne bodo nič slabši od prejšnjih let. Škrinjarjeva še na koncu meni, da je covid prinesel številne priložnosti v šolstvu za bolj fleksibilen urnik, pouk in delo. Opazila je, da je bilo tudi manj ocenjevanja in več poglabljanja v talente vsakega posameznika. “Krasno je bilo to šolsko leti, ki je imelo eno samo ocenjevalno obdobje. Jaz bi ohranila manj ocen in več pogovora z dijaki in učenci,” je še dodala. Sara Rančigaj vir
Pismo predsednika Vlade RS Ursuli von der Leyen
Ob nenehno se ponavljajočih lažeh o pomanjkanju medijske svobode v času  aktualne vlade  se odgovor ponuja na dlani: naslovljeni v Evropi, pridite in si oglejte dejansko stanje. Medijski in dejanski poskusi umora so se dejansko dogajali in se še dogajajo. Primeri, kot ko so hoteli umoriti Mira Petka, taktratnega novinarja, ki je pisal o tajkunski zgodbah, utišanje Mojce Vočko, ki je razaglila zgodbo o Hrastovcu, so se zgodili v času levih vlad. V času teh so bili tudi oblikovani tako imenovani mainstream mediji, ki  obupno pristrano poročajo vedno v prid levih strank in vedno v škodo desnih, da ne omenjamo hujskanja zoper ukrepe v covid epidemiji. Pritrjujemo povabilu predsednika vlade, Janeza Janše. Zato, gospa Ursula von der Leyen, dobrodošli!
SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE V ČASU EPIDEMIJE COVID 19
Pogosto zasledimo v medijih, da ima Slovenija ima najdlje zaprte šole, podobno trdi opozicija in največji šolski sindikat, skupna jim je skrb, da se s tem povzroča nepopravljiva škoda . Toda navedba ni točna. Slovenija dejansko sodi v sodi v krog držav, ki imajo najdlje zaprte šole in pouk na daljavo, toda v presoji o značilnosti tega časa je potrebna natančnost. Na Unescovem spletnem števcu lahko dnevno sledimo dogodkom, povezanim z odpiranjem in zapiranjem šol v vseh državam na svetu. Sledilnik uporablja več kategorij za označbo poteka pouka oziroma odprtja šol. Označi šole, ki so trajno in polno odprte, šole, ki so delno odprte ter zaprte šole, zaradi epidemije covid- 19. Posebno kategorijo nameni šolam, ki so zaprte zaradi počitnic. Šole so se v drugem valu epidemije v Sloveniji zaprle 19. oktobra 2020, sprva niti ne v celoti, le delno, saj so osnovnošolci od 1. do 5. razreda ostali v šoli. Po tednu zapore v oktobru, je sledil teden počitnic v skladu s šolskim koledarjem, nato še izreden teden počitnic ter tri tedne pouka na daljavo v novembru in nepolne štiri tedne pouka v decembru, ki se je končal z rednimi božično novoletnimi počitnicami. Ta hip, januarja 2021, torej teče deseti teden pouka na daljavo, ne pa dvanajsti, kot beremo v posplošenih navedbah. Primerjalno je tako Slovenija v krogu držav Poljske, Češke, Romunije, Avstrije, Grčije, ki imajo podobno dolgo zaprte šole in pouk na daljavo. Veliko srednjeevropskih držav ima teden po novem letu, ki vključuje tudi tako imenovani tretji Božič, praznik Svetih treh kraljev, počitnice. Med njih sodijo Avstrija, Švica, Italija, Švedska, Litva pa tudi Srbija, kjer slavijo teden po Novem letu Božič po pravoslavnem koledarju. Avstrija je izdala 5. januarja obvezno navodilo, da se po počitnicah nadaljuje pouk le na daljavo zagotovo do 14. januarja, zelo verjetno pa do 24. januarja. Nemčija je napovedala, da ohranja navodila, izdana v novembru 2020 , v katerih glede pouka naloži, da so sicer šole odprte, toda učenci in dijaki morajo nositi maske, v primeru večjega števila okužb se zagotovi pouk v izmenah oziroma hibridna oblika pouka. Če zboli učenec za covidom, gre takoj cel oddelek v karanteno, kakor tudi njihovi starši, učenci pa se vrnejo lahko šele, ko se s testom potrdi, da so zdravi. Dne 5. januarja 2021 pa je kanclerka naznanila zaprtje šol do 31. januarja , potem ko je zvezna ministrica za šolstvo izrazila utemeljen dvom, da bi bil običajen pouk v šolah varen , Italija pa je napovedala selektivno vračanje otrok v šole od 11. do 31. januarja , in sicer glede na pokrajino ter stopnjo izobraževanja.Slovenija in Avstrija se nista odločili za model odprtih šol, hibridnega pouka, delne prisotnosti učencev. Poudariti je potrebno, da pouk, pri katerem so nekateri oddelki prisotni v šoli, drugi pa se šolajo na daljavo, ker so v karanteni, predstavlja za šolo organizacijsko zahteven projekt, zlasti za poučujoče učitelje, ki morajo v trenutku preiti iz klasične učilnice k računalniku in videokonferenčnemu načinu. To dejanje ni zgolj stvar tehničnega področja, temveč se videokonferenčno komuniciranje z učenci in dijaki tudi didaktično razlikuje od klasične komunikacije. Hitra prilagodljivost različnim načinom je sicer odlična, je pa tudi naporna, zlasti v daljšem obdobju. Odvisna je tudi od povezav, notranje in prostorske organizacije šole ter usposobljenosti in motivacije učiteljev. Gre torej za zahteven projekt, ki temelji na usposobljenosti učiteljev, tehničnih pogojih šolskega okolja ter zlasti usposobljenosti in ambicioznosti ravnateljev. Zagotovo pri odločitvah, kako nadaljevati pouk v pogojih epidemije, in kateri model je bolj uspešen, ne odloča zgolj šolske stroka, saj je mnogo činiteljev pri tem. Potrebno je presojati na podlagi načela zagotavljanja največje stopnje varovanja zdravja vseh državljanov in v zvezi s tem tudi vrednotenja podatkov o bolnišničnih kapacitetah, ki so npr. v Nemčiji bistveno večje kot v Sloveniji. Primerjava podatkov o številu bolniških postelj leta 2018 v Nemčiji in Sloveniji pokaže, da je Nemčija imela 800 bolnišničnih postelj na 100.000 prebivalcev, Avstrija 727, Slovenija pa 443 . Število zdravnikov na 1.00 prebivalcev v Nemčiji je 4,2, v Avstriji 5,1, Slovenija pa ima 3 zdravnike na 1.000 prebivalcev. Nemčija ima 12,9 medicinskih sester na 1.000 prebivalcev, Slovenija 9,7, Avstrija pa 6,8 . Iz tega sledi večja verjetnost, da bo Nemčija lažje obvladovala obolevnost kot Slovenija. Kljub večjemu številu zdravnikov in posledično lažjemu obvladovanju zdravstvene krize, pa se je Avstrija odločila zapirati šole na podoben način kot Slovenija.V kritičnem času, tako spomladi kot jeseni, nismo v Avstriji zasledili pogostih novic o protivladnih tedenskih protestih, v Nemčiji pa so bili lani pomladi kar opazni, vendar so se z nastopom hladnejšega obdobja skoraj povsem umirili, v Sloveniji pa smo bili priča vseslovenskih protestom proti ukrepom za zajezitev epidemije, ki so se mestoma, in zlasti v Ljubljani, izkazali za nasilne. Nismo zasledili tudi nastopa sindikalistov, ki bi pozivali učitelje v šolah, naj ne nosijo mask, starše pa spodbujali, da pošiljajo otroke v šole brez mask. Vsemu temu smo bili v Sloveniji priča. To pa zato, ker organizatorjem protestov, opoziciji ter z njo povezanimi mnenjskimi voditelji večjo vrednoto predstavlja rušenje vlade kot pa človeška življenja, zdravje in delovna mesta.Jasno je, da pouk na daljavo ne more nadomestiti človeškega stika, interakcije so, vendar drugačne. Kar je velik izziv tako za ustvarjalnega učitelja kot za radovednega učenca in dijaka. Pristojno ministrstvo je zagotovilo velikanska sredstva in opremo za izvajanje pouka na daljavo, resnici na ljubo pa je treba povedati, da so še kraji v Sloveniji, kamor signal ne seže, področja, ki so manj razvita, kar nam je tudi sicer lahko v spodbudo, da bi bilo to potrebno čim prej urediti. Toda to ni breme šolske ministrice, čeprav zaradi tega najbrž slabo spi, temveč je odgovornost cele vlade, ki mora strateško in celostno omogočiti enakomeren regionalni razvoj. V času, ko je bil Telekom državno podjetje v taki meri, da je imela ta popoln vpliv, bi bilo potrebno zahtevati, da svoje dobičke usmeri v gradnjo infrastrukture, ki bi zagotavljala pokritost sleherne naselbine s signalom, da bi lahko ljudje imeli enake možnosti. Nedvomno se bo to sedaj zgodilo, sicer na način, ki je primeren za razvit trg. V vmesnem času pa morajo nekateri otroci komunicirati s svojimi učitelji po telefonu, učitelji pa jim varačajo popravke nalog ter navodila po klasični pošti.V času, ko je Slovenija izplavala iz recesije, bi bila priložnost, da bi učenci in dijaki dobili v izposojo prenosnike namesto učbenikov. Žal nobena vlada do sedaj tega ni zmogla, aktualna vlada pa to udejanja na trenutno najhitrejši način, tako da šolam zagotavlja sredstva in opremo, ki jo potem izposodijo šolajočim.Pouk na daljavo torej teče, se pa od šole do šole razlikuje. Kar je tudi sicer dejstvo, le da je toliko bolj očitno, ker starši lahko v živo spremljajo različne načine pouka. Resnici na ljubo je treba povedati, da se šole po kakovosti dela učiteljev pri pouku na daljavo zelo razlikujejo, kar starši seveda opazijo. Tega pa ne gre pripisati slabi računalniški pismenosti učiteljev, nasprotno, prav vsi so se hitro naučili tistega, česar še niso znali. Gre za pedagoške in didaktične pristope, za zavzetost učitelja, kakovost razlage, število nalog, ki jih dajo in tudi popravijo, za to, kar povedo svojim učencem, kakšne napotke jim dajo, kako preverijo, ali so razumeli, in ali znajo kaj narediti, torej, katere kompetence so pridobili. Da so šole preveč različne, gre zasluga različno kakovostnim ravnateljem. Izbira teh je samoupravna, sindikalistična. Če bo to preveč bodlo v oči, in počasi se približujemo temu stanju, bo potrebno spremeniti način imenovanja ravnateljev, s tem pa bo glavni sindikalist izgubil svojo »vojsko«, ki sestavlja pretežni del šolskega sveta, ki imenuje ravnatelja. Nič slabega o učiteljih, povsem človeško je, da si nekateri izberejo šibkejšega ravnatelja, saj pričakujejo več miru. Ta pa ni vedno dober, ko gre za zahtevnost poklica. Situacija naravnost kliče k spremembi, ki jo bo sindikat težko sprejel. To je eden izmed razlogov nasprotovanja pouku na daljavo, upoštevanju ukrepov , nošnji mask. Na žalost se najdejo učitelji, ki se pridušajo, da se ne bodo dali testirati. Če preberemo navodila nemških oblastnikov, lahko vidimo, da je testiranje zapovedano, kakor tudi nošnja mask v šoli. Tudi zato so imeli lahko Nemci dlje odprte šole, mi pa ne.Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi, pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost soočanja s težavami, kot navaja publikacija NIJZ-Duševno zdravje, otrok in mladostnikov v Sloveniji- NIJZ, 2018 . Med dejavnike tveganja za oslabljeno duševno zdravje sodijo med drugim prenatalna poškodba možganov, poškodbe ob rojstvu , slabo zdravje v otroštvu, negotova navezanost v otroštvu, slabe socialne spretnosti, nizka samopodoba, slabe veščine komuniciranja, čustvena nedozorelost, osamljenost, žalovanje, revščina v družini, odsotnost enega ali obeh staršev, socialno neprilagojeni starši, ločitev izpostavljenost kriminalu, nasilju, zlorabi. Zaradi naštetih dejavnikov tveganja, ki se lahko pojavijo v družini, s katero otrok trenutno več časa preživi kot v času šolanja, ko je odsoten vsaj šest ur na dan, je upravičena skrb za otroke, ki so slabim vplivom zelo izpostavljeni. Če je težava v normalnih pogojih tlela, se bo sedaj razbohtela. Toda šola na daljavo ne vključuje zgolj pouka, sestavni del šole je tudi razredništvo ter storitev šolske svetovalne službe, otrok v stiski lahko pokliče razrednika ali šolskega svetovalnega delavca, ki je po izobrazbi psiholog, socialni delavec ali pedagog- vsekakor usposobljen pomagati učencu, dijaku v stiski. Njihova naloga je učencu, dijaku pomagati. Razmerje med številom strokovnega kadra v šoli ter številom učencev na npr. razredni stopnji v Sloveniji je 10 otrok na učitelja, v Nemčiji 15, povprečje v državah OECD je 15, povprečje v državah EU pa 13 otrok na učitelja. Ugodno razmerje je tudi na višjih stopnjah izobraževanja, osnovna šola prednjači. Kljub odličnim prostorskim pogojem in dobri izobrazbi učiteljev ter odličnemu razmerju med številom učencev in učiteljev ter drugih strokovnih delavcev pa šola ne more prevzeti reševanja družinske problematike, za to mora skrbeti center za socialno delo. Šola pa ga je dolžna obvestiti, če zazna težave, ki jih sama ne more in ni pristojna reševati. Zvrniti vse vzroke duševnih težav, ki jih prestajajo otroci, na njihovo odsotnost iz šole ter pouk na daljavo, je nestrokovno in zlonamerno. Šola pa lahko sama po sebi predstavlja za otroke tudi vir težav. Med dejavniki tveganja , povezani s šolo so slab odnos do šole, biti žrtev trpinčenja, zavračanje s strani vrstnikov, šolski neuspeh, težave v šoli, navaja publikacija NIJZ.Kot varovalke dobrega duševnega zdravja publikacija NIJZ navaja povezanost družine, dobro komunikacijo družinskih članov, podporne, skrbne starše, družinsko harmonijo, visoko raven odgovornosti v družini, trdne družinske norme in moralo ter ekonomsko varnost. Šola lahko prispeva k dobremu duševnemu zdravju otrok in mladostnikov, zlasti ga spodbujajo dobri dosežki v šoli, občutek pripadnosti in pozitivno ozračje v šoli, prosocialne vrstniške skupine, visoka pričakovanja in ambicije, ustrezna odgovornost do drugih in podpora drugim ter priložnosti za uspeh in prepoznavanje uspeha. Da pa ne bi pripisovali slabega počutja učencem in dijakom le v času pouka na daljavo, je treba navesti podatke, ki se zbirajo v mednarodni raziskavi znanja PISA. Merjenje dobrega počutja petnajstletnih študentov, ciljne populacije v raziskavi PISA 2018, je še posebej pomembno, saj so učenci v tej starosti v ključni prehodni fazi fizičnega in čustvenega razvoja. Po državah OECD sta približno dva od treh dijakov poročala, da sta zadovoljna s svojim življenjem, ta odstotek pa se je med letoma 2015 in 2018 zmanjšal za pet odstotnih točk. Približno 6% dijakov je poročalo, da se vedno počutijo žalostne. Skoraj v vsakem izobraževalnem sistemu so deklice izrazile večji strah pred neuspehom kot dečki, tudi če so pri branju močno prekašale dečke. Skoraj četrtina dijakov je poročala o nasilju vsaj nekajkrat na mesec. Pouk na daljavo torej zahteva, da si otrok sam ali ob pomoči staršev, če je zelo majhen, organizira delo, posluša ob določeni uri izvajanje svojega učitelja na ekranu, komunicira z njim, izpolnjuje naloge, ki mu jih daje. Torej povsem enako, kot če bi bil v šoli. Le da se namesto v šolsko klop usede k svoji domači mizi in učitelja gleda in posluša preko ekrana, z njim komunicira s pomočjo pravil videokonference namesto z oglašanjem v učilnici, svoje izdelke pošlje po elektronski pošti učitelju v popravo ter prejme slike svojih popravljenih izdelkov in učiteljeve komentarje zopet na elektronski način. Ali po elektronski pošti ali v spletni učilnici. Tovrstne spretnosti so tako učenci in dijaki kakor tudi učitelji bliskovito razvili. Ne zgolj znanje, temveč kompetenca, zmožnost prilagoditi se nastali situaciji, zmožnost preživeti v drugačnih razmerah, je bistveno več vredna od tretjine šolske snovi, ki bi jih zaradi novih okoliščin ne bi utegnili predelati. Ne želimo polemizirati, ali je število milijonov ton riža, ki jo pridela Azija, tako pomemben podatek, da ga lahko pri geografiji izpustijo. O tem bo presodil učitelj. Da se je učiteljstvo bliskovito naučilo tvegati ovrednotiti vrednost informacije iz učnega načrta in jo razvrstiti med pomembne ali manj pomembne zadeve, je bistveno več vredno, kot če bi predstavili vsak cilj in standard izmed najmanj dvesto tovrstnih zapisov v posamičnem učnem načrtu. Ker pomeni, da postajajo bolj suvereni in bolj avtonomni. In to je odlično, saj le suveren in avtonomen učitelj lahko vzgaja avtonomne in suverene osebnosti. Še bolj zanimivo in koristno je, da pouk na daljavo sili učence in dijake k večji samostojnosti. Morda pa se bo obudila resnična in izvirna ideja bolonjske reforme, ki se je pri nas marsikje sprevrgla le v nabiranja večjega števila ur za visokošolske profesorje. Samostojnost, suverenost, kompetentnost, učinkovitost, prilagodljivost. Morda pa klasično zasnovani sindikalni misli ravno to ni všeč.Pouk na daljavo torej prinaša novosti, ki so težave in hkrati priložnosti. Težave bo potrebno kompenzirati, tako ali drugače, priložnosti pa velja izkoristiti. Nikomur pa ni lahko. Bilo bi pa mnogo lažje, če bi se vsi držali ukrepov, jih javno podpirali in tako omogočili čimprejšnji izhod iz krize ter normalno življenje, bogatejše za znanje in zmožnosti.In če končam z navedbo iz prej omenjenega vira OECD- Pisa: »Medtem ko bodo učenci iz premožnih družin pogosto našli pot do uspeha v življenju, imajo učenci iz prikrajšanih družin na splošno le eno samo priložnost v življenju, in sicer odličen učitelj in dobra šola. Če bodo ta čoln zamudili, bo nadaljnje izobraževanje še bolj okrepilo in ne omililo začetnih razlik v učnih rezultatih.« Zato je potrebno to obdobje izkoristiti predvsem za razmislek, kako najti najboljše poti do odličnih šol in odličnih učiteljev. Če bomo zamudili ta čoln, bomo zaostali kot narod in ekonomija. Mojca ŠkrinjarLj, 08.01.2021 Unesco- zemljevid- odprte in zaprte šole zaradi epidemije https://en.unesco.org/covid19/educationresponse
Sprememba Zakona o vrtcih zagotavlja varno okolje za najmlajše ter opazno izboljšuje finančni položaj mladih družin
Z novelo zakona o vrtcih se ponovno uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka, ki je hkrati s starejšim vključen v vrtec, za tretjega in nadaljnje pa je brezplačen tudi brez pogoja hkratne vključenosti. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, so plačila za mlajše otroke oproščeni. Svetovna finančna kriza leta 2009 je vplivala tudi na Slovenijo, ki je morala tako kot druge države krčiti javna sredstva in je tako v letu 2012 začasno umaknila določilo o brezplačnosti vrtca za drugega in naslednje otroke, vključene v vrtec hkrati s starejšim, ki je bila uveljavljena leta 2008, v vladi, ki jo je vodil sedanji premier, gospod Janez Janša. Ne glede na to, da se je Slovenija 2014 izkopala iz recesije in beležila najprej 0,8-odstotno, nato pa vsako leto večjo rast, ni bilo ob napovedi višine javnega dolga 80,4-odstotkov, za leto 2015 pa celo 81,3-odstotkov, politične volje za vrnitev ukrepa vse do danes. Ukrep je v letih od 2008 dalje prinesel veliko vključenost otrok v vrtce, hkrati se je zaradi tega povečala tudi rodnost v Sloveniji, kar je močno izboljšalo demografsko sliko. Ukrep je zahteval od občin, da striktno izpolnjujejo že desetletje staro zakonsko določilo, ki v 10. členu določa: Če na območju občine stalnega prebivališča staršev ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo. Žal vse občine niso izpolnjevale tega določila iz različnih razlogov. Zaradi tveganja, na katerega je opozorilo tudi Računsko sodišče RS, da država prepušča sivemu trgu preveliko število otrok, za katere ne veljajo prav nobeni pogoji, je novela Zakona o vrtcih 2008 prinesla tudi tim. institut »varuha predšolskih otrok na domu«, ki je omogočil fizičnim osebam, da so se vpisale v register varuhov predšolskih otrok pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kljub pestrim možnostim, ki jih dajeta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in Zakon o vrtcih s tem, ko omogočata zasebnikom, da ustanovijo zasebni vrtec ali opravljajo predšolsko vzgojo kot zasebni vzgojitelji ali varstvo otrok kot varuhi predšolskih otrok, pa so se na tem področju pojavili številni ponudniki varstva otrok, ki se izogibajo registrskim postopkom, v katerih bi morali izkazati izpolnjevanje predpisanih pogojev pri varuhu predšolskih otrok na domu. S tem predstavljajo nelojalno konkurenco tistim izvajalcem, ki so zagotovili izpolnjevanje vseh predpisanih kadrovskih in prostorskih pogojev in ki delujejo na zakonit način. S tem se vzpostavljajo tvegane situacije za otroke, ki so nedopustne, zato novela, ki je pred nami, za preprečitev tovrstnih ravnanj vsebuje ustrezne ukrepe, ki bodo inšpektorjem omogočali takojšnje učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah predpisov. Nova določba opredeljuje prepoved opravljanja dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok vsem pravnim in fizičnim osebam, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih programov ali v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo, izvzema pa fizične in pravne osebe, ki izvajajo le storitve, namenjene predšolskim otrokom, če se izvajajo tako, da njihov namen ni varstvo predšolskih otrok. Primeri takšnih storitev so tečaji tujih jezikov, organizacija rojstnodnevnih zabav in podobno, kar bo vse opredelil podzakonski predpis. Zakon torej zagotavlja varno okolje za najmlajše ter opazno izboljšuje finančni položaj mladih družin, in posredno vzpostavlja pogoje za večjo rodnost, zato ga bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli. Mojca Skrinjar

Komentarji

Zdaj se predvaja
mojcaskrinjar
nek title predvajanja

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji