Prvi korak k reformi sistema vzgoje in izobraževanja
O noveli ZOFVI. "Pričujoča novela je tako kamen v mozaiku reforme izobraževanja, ki je nujno potrebna."
Mojca Škrinjar

Torek, 14. september 2021 ob 11:05

Odpri galerijo

Čas epidemije je razkril marsikaj, česar prej nismo dobro opazili, zaostril probleme, ki so tleli v kotih in nas prisilil v njihovo reševanje. Četudi je kriza problem, je tudi priložnost. Za vsa področja posameznikovega ali družbenega življenja. Podstat človekovega razvoja ob osnovnih pogojih preživetja, varnosti in svobode je zagotovo izobraževanje.
Učenje na daljavo je v hipu spremenilo prioritete učiteljevega in šolarjevega dela in vsi skupaj so se marsikaj novega naučili, mnogo jih bo naučeno še nadgradilo, po vsej verjetnosti pa se bodo nekateri učitelji, cele šole, zopet vrnili na stare tirnice. Vse je odvisno od ravnatelja, njegove vizije, znanja, ustvarjalnosti, delavnosti. Zato ni vseeno, kdo je je učitelj, še manj, kdo je ravnatelj.

Zakon o zavodih je v mladi državi omogočil, da je ustanovitelj imenoval ravnatelja. Danes bi bilo to videti tako, da bi občinski svet imenoval ravnatelje vrtcev in osnovnih ter glasbenih šol, ravnatelje srednjih šol pa pristojni minister, saj občina ustanavlja vrtce in osnovne šole, država pa srednje šole.

Kasneje, v času vlad LDS in ministrovanja dr. Slavka Gabra, je s spremembo področne zakonodaje- zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (na kratko ZOFVI) postal svet vrtca in šole tisti, ki je imenoval ravnatelja in tudi sprejel letno poročilo, pedagoški in finančni načrt. V svetu je bil ustanovitelj zastopan s tremi predstavniki, starši s tremi ter zaposleni s petimi predstavniki. S tako rešitvijo je področje izobraževanja postalo unikatno, saj takega razmerja v prid zaposlenih ni poznal noben del javnega sektorja, zastopan z zavodi. Kot neustrezno ureditev smo ga prepoznali že v mandatu vlade 2004- 2008, s področnim ministrom dr. Milanom Zverom, in tako je doživelo to določilo spremembo - svet je s spremembo ZOFVI postal uravnotežen, kjer je vsaka od naštetih skupin imela po tri predstavnike, skupina staršev pa se je na račun predstavnika dijakov skrčila na dva v srednjih šolah. Razmerje 3-3-3 je komaj dobro zaživelo, razen sindikata, ki je ognjevito zbiral nasprotovalne podpise v šolah, na ulici, celo v premogovniku, kot kažejo sledi premoga na mnogih podpisnih listih, je bila rešitev dobro sprejeta, že se je zamenjala vlada in prva poteza novega levičarskega ministra, dr. Igorja Lukšiča je bila, da se vrne stanje na staro, kjer imajo zopet zaposleni največjo in najvplivnejšo skupino- pet predstavnikov.

Toda to je slabo. Ne, ker bi bili zaposleni kaj manj vredni ali slabi. Toda zlasti ob dejanju izbire novega ravnatelja se kaže, da se zaposleni težko odločijo za spremembo- to je pravzaprav zelo človeško. Zaupajo dotedanjemu ravnatelju, ki ga že poznajo ali svoj glas preradi dajo (ne vedno!) kandidatu, za katerega se zdi, da ni prav energičen in zahteven. Kajti to pomeni dodatno prilagajanje, morda novo delo, novo učenje.

Vendar lagodje nezahtevnega in šibkega ravnatelja mine ob prvem večjem problemu, ko učitelj išče zaščito pri ravnatelju, ta pa se nemočno umakne v svoje prostore, češ, pogovorite se. To je najtežje, kadar je vpleteno več ljudi, učenci starši, zaposleni, okolje. Šola s takim ravnateljem počasi izgublja na področju kakovosti, odnosi se slabšajo. Zlasti v manjših krajih se tedaj uprejo oči jeznih staršev v ustanovitelja v pričakovanju, da se nekaj spremeni. Žal se ob taki sestavi sveta kot je trenutno v veljavi, ne more nič spremeniti. Novela zakona, ki smo jo pripravili v Slovenski demokratski stranki ter uskladili s koalicijskimi partnerji ter nekateri drugimi strankami, prinaša odgovornost ustanovitelju, lokalni skupnosti, državi in jim namenja pet predstavnikov v svetu zavoda, zaposlenim tri, staršem tri, oziroma v srednji šoli dvema predstavnikoma staršev in enemu predstavniku dijakov.

Novela popravlja položaj pomočnikom vzgojiteljev, ki so opredeljeni kot strokovni delavci, vendar ne morejo napredovati v naziv. Pomočniki vzgojiteljev v vrtcih nimajo visoke izobrazbe kakor vzgojitelji, zato jim novela omogoča napredovanje zgolj v dva naziva od treh. Kljub temu se z novelo daje priznanje njihovemu delu, saj delajo skupaj z vzgojiteljem šest ur dnevno in ostali čas sami z otroci. Skupno delo pomočnika vzgojitelja lahko jemljemo kot moderno vajeništvo, s kateri pridobivajo zaposleni kompetence preko praktičnih izkušenj.

Spremembe in dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa prinašajo tudi obsežne spremembe dela zakona o  zbiranju podatkov za namen vodenja in upravljanja vrtca in šole ter izdajo javnih listin ter dokumentov šolajočim.

S projektom Pametna šola se digitalizira delo šole, občutljivi osebni podatki šolajočih (ocene, spričevala, učna snov, ki so jo bili deležni, dogodki v šoli) pa se bodo zbirali zgolj v gostujočem okolju državnega strežnika, upravljali pa jih bodo lahko ravnatelji in učitelji, poleg njih videli pa zgolj šolajoči in starši. Nedopustno je namreč, da so občutljivi osebni podatki na strežnikih zunanjih komercialnih ponudnikov. Poleg tega zbrani podatki na tujih strežnikih ne nudijo odločevalcu možnost strokovnih analiz, ki bi bile, seveda ob predhodni anonimizaciji, v oporo posodabljanju izobraževalnega sistema.

Z zakonsko podlago bo sedaj možno vzpostaviti digitalizacijo šolstva, kjer bodo vrtci in šole lahko upravljale dokumentacijo kot gostujoči na strežnikih pristojnega ministrstva, kot npr.: vpis v vrtec, šolo, matična knjiga, matični list, redovalnica, dnevnik, letni delovni načrt z integriranim šolskim koledarjem in načrtovalnim orodjem, poročilo, pogodba o šolski prehrani, spričevala, obvestila, sklepi, itd. S tem bo zavodom možno veliko bolje opazovati kakovost svojega dela, zelo pa se bo zmanjšalo tudi administriranje, čas pa bodo učitelji lahko namenili delu s šolajočimi.

Pričujoča novela je tako kamen v mozaiku reforme izobraževanja, ki je nujno potrebna. Ne nazadnje smo to lahko opazili pri velikem številu dogodkov, bolj ali manj prijetnih, ki so bili deležni velike pozornosti javnosti v preteklih mesecih in tednih.

 

Mojca Škrinjar, poslanka SDS v Državnem zboru Republike Slovenije

Zadnje objave
V ŽIVO iz Državnega sveta: Politizacija slovenskih vrtcev in šol
Spremljajte prenos v živo 
Državljani bomo lahko del svoje dohodnine namenili ne le nevladnim organizacijam, temveč tudi javnim šolam in vrtcem.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, katerega pobudniki so poslanci in poslanke skupine Nepovezanih poslancev, prinaša dobrodošlo spremembo člena, ki natančneje opredeljuje delovanje šolskih skladov. Novi člen podrobneje določi namembnost šolskega sklada in s tem sledi potrebi ne le šole, ki z donacijami pridobiva nadstandardno opremo, temveč tudi posameznim učencem in dijakom iz manj spodbudnih okolij, ki se udeležujejo dejavnosti šole, ki ni povsem javno financirana, kar je bila sicer tudi dosedanja praksa šol, vendar bi bila tovrstna donacija lahko tudi obdavčena ob preseganju cenzusa. Novela to odpravlja, saj je davek na darilo lahko breme za družino iz šibkejšega okolja. Hkrati je bistvena novost, da državljani lahko namenijo del svoje dohodnine ne le nevladnim organizacijam, temveč tudi javnim šolam in vrtcem. Sprejeti amandmaji tehnično izboljšujejo besedilo členov. Slovenska demokratska stranka rešitev podpira, hkrati pa opozarja, da je v prihodnosti potrebno urediti izobraževalne dejavnosti šole tako, da bodo v celoti javno financirane za vse učence in dijake. Pri tem posebej poudarja pomen zdravega prehranjevanja, ki naj bo del vzgojno izobraževalnega programa. Za navedeno pa je potrebna celostna tako sistemska kot finančna ureditev, za kar si bo Slovenska demokratska stranka prizadevala, da se uresniči v najbolj optimalnem času. Slovenska demokratska stranka pričujočo spremembo zakona tako prepoznava kot enega izmed korakov, ki vodi k zastavljenemu cilju, zato bo zakon podprla.
Odgovor ministra Vizjaka na poslansko vprašanje Mojce Škrinjar o zagotovitvi čiste pitne vode v Ljubljani
Najprej poslanko zanima, ali je kdo odgovarjal za nepravilnosti, ki jih je razkrila revizija in kako je odgovarjal. Poslanko nadalje zanima tudi, ali je Mestna občina Ljubljana vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi vključevalo nadaljevanje gradnje na spornem območju med Brodom, Črnučami s čistilno napravo v Ljubljani. Sprašuje še, ali minister spremlja ravnanje Mestne občine Ljubljana, če bi le-ta vlogo vložila na pristojno upravno enoto in kako bo nadzoroval ravnanje upravne enote, da bo ta upoštevala nove ugotovitve Agencije RS za okolje, glede na to, da je jasno povedal, da je gradnja kanalizacije na omenjenem spornem območju povsem neustrezna in v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi. Kanal C0 je namreč umeščen na vodovarstveno območje, ki zagotavlja pitno vodo 70 % območja Mestne občine Ljubljana, to pa zaradi ureditev kanalizacije nekaj gospodinjstvom, ki na tem območju Ljubljane nimajo urejene kanalizacije ter zlasti za potrebe občin Vodice in Medvode. Slednje je v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi, saj bi občini morali zagotoviti čistilno napravo v svojem okolju v skladu z načelom, da je čistilna naprava čim bližje viru onesnaženja. Poslanka še meni, da je kanal C0 v nebo vpijoč primer skrajno skorumpirane stroke in zlorabe funkcije odločevalcev, ki so pripomogli k začetku tako zastavljenega projekta in pridobil evropska sredstva. Ministra sprašuje tudi, kaj bo naredil za ohranitev vira pitne vode za Ljubljančanke in Ljubljančane in ali bo prepustil težko situacijo na pleča nekaj posameznih osveščenih lastnikov zemljišč na območju gradnje tega kanala, ki jih Mestna občina Ljubljana pospešeno razlašča. Zanima jo tudi, kaj se bo zgodilo, če lastniki ne bodo vložili zahteve za priznanje statusa stranke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za ta objekt, ker bodo morda zgrešili informacijo o vložitvi takšne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in ali je grozeča ekološka bomba res odvisna zgolj od časa in pozornosti nekaj zasebnikov. Bo za gradnjo kanala C0 pridobljeno gradbeno dovoljenje in kako bo to minister preprečil ter kaj bo v dobro ohranitve pitne vode v Ljubljani kot najbolj odgovoren storil. Na koncu poslanka poziva ministra k največji čuječnosti ob nameri Mestne občine Ljubljana za pridobitev gradbenega dovoljenja na spornem območju in ministra kot največjega varuha zdravega in čistega okolja v državni upravi prosi, da uporabi vse vzvode da Ljubljančanom in Ljubljančankam ohrani čisto pitno vodo, kot jim je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije. V nadaljevanju podajamo odgovore, kot sledi. Ad. 1 Na Ministrstvu za okolje in prostor ter Agenciji za okolje in prostor je bila izvedena reorganizacija, v okviru katere je prišlo do določenih kadrovskih sprememb in drugačnih rešitev. Ad 2 Uvodoma poudarjamo, da Ministrstvo za okolje in prostor ni investitor izgradnje kanalizacije v občinah Vodice, Medvode in Mestna občina Ljubljana. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo, je investitor Mestna občina Ljubljana v okviru gradnje kolektorja C0 na odseku Brod – Črnuče odločil za spremembo projekta iz razloga dodatnega varovanja vodnega vira Kleče in je predvidel polaganje cevovoda v t.i. kineti. Agencija za okolje Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARSO) je po uradni dolžnosti začela predhodni postopek v zvezi s spremembo gradnje povezovalnega kanala C0 - izvedba dodatne zaščite pred izcejanjem vode iz kolektorja v podtalje s polaganjem cevi v vodonepropustno armirano betonsko kineto na dolžini ca. 2,1 km. Postopek je zaključen, ARSO je 28. 9. 2020 izdal sklep št. 35405-515/2019-25, 35415-33/2020-4, 35415-36/2020-4, da je za nameravani poseg investitorja Mestne občine Ljubljana - Vgradnja povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete med revizijskima jaškoma 142 in 166 v dolžini 2.128,95 m potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Postopek presoje vplivov na okolje se skladno z Gradbenim zakonom izvede v okviru integralnega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, investitor pa vloge za izdajo takega dovoljenja na Ministrstvo za okolje in prostor še ni podal. ARSO je decembra 2020, s strani nosilca nameravanega posega Mestne občine Ljubljana prejel vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, ki je bila s sklepom št. 35402-30/2020-4 z dne 20. 1. 2021 zavržena. Mestna občina Ljubljana se je na sklep pritožila, pritožba je bila z odločbo št. 35402-3/2021-2550-5 z dne 6. 5. 2021 zavrnjena. Ad 3 Najprej je potrebno pojasniti, da Ministrstvo za okolje in prostor ni pristojno za dajanje navodil oziroma za neposredni nadzor nad delom upravnih enot. V skladu z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21) so za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, pristojne upravne enote. Naloge so določene v posameznih področnih zakonih. Poleg tega velja izpostaviti še, da je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35100-739/2021-2550-9 z dne 28. 9. 2021 v postopku z izrednim pravnim sredstvom, izreklo za nično gradbeno dovoljenje št. 351-2737/2020-6 z dne 18. 1. 2020 izdano s strani Upravne enote Ljubljana. Za zadevni poseg je namreč potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po integralnem postopku. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno ugotoviti tudi, ali načrtovani poseg vpliva na okolje. Ad 4 Za zavarovanje vodnih virov na območju Republike Slovenije so izdane uredbe o vodovarstvenih območjih. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15) je namenjena varovanju vodnih virov na zadevnem območju Ljubljane. Nadzor nad izvajanjem te uredbe in drugih predpisov je v pristojnosti Inšpektorata RS za okolje in prostor.Glede priznavanja položaja stranke v postopku ter morebitne zamude rokov s tem v zvezi je potrebno upoštevati veljavne predpise. Ad 5 Ministrstvo za okolje in prostor je v preteklosti in bo tudi v prihodnje storilo vse, kar je v njegovi pristojnosti za zavarovanje vodnih virov za oskrbo prebivalcev s pitno vodo povsod na celotnem območju Republike Slovenije, ne le na območju Mestne občine Ljubljana. Pitna voda je namreč ena izmed najpomembnejših dobrin, najpomembnejših naravnih bogastev in jo moramo ohraniti tudi za naše otroke in vnuke. S spoštovanjem, mag. Andrej Vizjak minister  
Mojca Škrinjar: Od Stevanovića do Prodanovića
Napovedano indijansko poletje je izdalo vremenarje in jesen nas je nenavadno zgodaj opomnila z vetrom, nizkimi temperaturami in nenavadnimi nalivi. Pa ne bom o Greti oziroma podnebnih spremembah oziroma zeleni politiki in prisilnemu prezračevanju šolskih učilnic, skozi katero se skuša #LeviBiznis prebiti do državnega financiranja. Govora je o vroči politični jeseni, ki  še z zadnjimi močmi opleta z repom, da bi ohranila vzporedne mehanizme globoke države, ki jo v odmevni  knjigi s takim naslovom opisuje  Rado Pezdir. Ko je kolesariat nekoliko izgubil privlačnost in so se ljudje naveličali  tovrstnih medijskih  prispevkov, socialna omrežja pa spregledala poplavo “fake” naslovov, ki jih producira  nekaj  elektronskih naslovov iz istega prostora, ki mu lahko  po domače rečemo  #RdečiCenter, si je ta izmislil novo bombico. Anticepilce. Ki so se s petka, ki je bolj primeren za odhod na vikend, preselili na sredo,  napolnili Trg republike in zmetali nekaj deset kilogramov granitnih kock v pročelje parlamenta, skozi luknje v steklih pa še molotovke. To pa ne glede na to, da so vedeli, da nas je nekaj poslank in poslancev, pretežno iz koalicije, še na delu  v sami zgradbi. Seveda so, kakšno naključje, preden se je začela  najhujša invazija na parlament, pobegnili vsi poslanci SD. V dvorani so Levica, SAB in LMŠ pustili po enega ali največ dva svojih poslancev, ki jih očitno štejejo za  drugorazredne, ki jih očitno ni bilo škoda pogrešiti, če bi slučajno parlament začel goreti, kar pa  ni bilo prav daleč od tega. Jaz bi se na njihovem mestu krepko zamislila. In ko smo mislili, da huje že ne more biti, se je od nekod vzel neki Stevanović, ki je pozval celo Slovenijo, naj, pa magari v torek, blokirajo  ljubljanske ceste med najbolj odmevnim dogodkom slovenskega predsedovanja. Tako je lahko častitljiva Rosvita Pesek na Odmevih zaskrbljeno poročala, da je Slovenija poslala v svet čudno sliko. Seveda se je čez teden sredina zgodba ponovila, protestniki pa so bili na koncu mokri in pekočih oči, kar je Stevanovič  na ulici,  del opozicije pa  v parlamentarni dvorani pripisal, po njihovem, teroristični policiji in vladi. Starši, ki zaradi zasedenih ulic niso mogli po svoje otroke v vrtec ali šolo, ljudje, ki so hiteli  k zdravniku ali na sestanek, so bili kolateralna škoda revolucije, ki Stevanovića in njegovih podpornikov prav nič ne briga- cilj posvečuje sredstva! Izgredi mečejo slabo luč tudi na petkove kolesarje in levo opozicijo (Foto: zajetje zaslona) Revolucija pa ima dva obraza, kjer je zgoraj opisani zgolj senca pravega. Ta, pravi, je viden v drugem koraku, ki  želi narediti  mednacionalno  razprtijo, in če ne gre s kolesom, gre pa s trdim ali mehkim č. V času Jugoslavije je nekaj Slovencev odšlo v druge republike, še več pa je prišlo državljanov iz drugih republik v Slovenijo. Nekateri kot fizični delavci, drugi kot uradniki ali podjetniki. Danes živi v Sloveniji že tretja ali četrta generacija priseljencev, ki je ne loči od avtohtonega ljudstva nič drugega kot zadnja črka v priimku, trdi č ali mehki ć. Med njimi so pridni  delavci, obrtniki,  uspešni športniki,  učitelji, zdravniki, učenci, dijaki.  Res, tudi med potomci priseljencev so, kot med avtohtonimi Slovencev takšni in drugačni, dobro in zlo je porazdeljeno, žal, med vse ljudi. Zato je kot bomba udaril kratek in iskren zapis Igorja Prodanovića, ki je nalil čistega vina vsem, ki so hoteli zanetiti državljansko vojno med  trdim in mehkim č jem: proglasil se je za migranta, katerega starši so prišli v Slovenijo iskat boljši kruh, našel svojo novo domovino, ki jo spoštuje in jo ima rad, je visoko izobražen in pridno dela za preživetje svoje družine. Dokaz, da živimo v normalni družbiIgor ni pozabil svoje prvotne domovine, obišče svoje sorodnike v Bosni,  se udeležuje verskih praznovanj in družinskih srečanj,  razume in spoštuje kulturne razlike  obeh svojih domovin. V svojem zapisu pa poudari, da  kot priseljenec  spoštuje slovensko kulturo in tradicijo ter pozove vse, avtohtone Slovence in priseljence vseh generacij k strpnosti in medsebojnemu spoštovanju,  k skupnemu soustvarjanju blaginje Slovenije, zdraharjem pa pokaže možnost enosmerne vozovnice. Igorjev zapis na socialnih omrežjih je doživel nesluten pozitiven odziv. To pomeni, da vendarle živimo v normalni družbi. Kar pa seveda Rdečemu Centru ne ustreza. Še iz časov socialistične revolucije ve, da  zdraharji  in prevratniki najlaže prevzamejo oblast v   razburkanem ozračju vojne, kot je bilo med drugo svetovno vojno, ko je  komunistična partija  zlorabila narodnoosvobodilno gibanje za uničenje demokracije in  z zločini, strahovlado in goljufijo  prevzela in obdržala oblast  dolga desetletja. Prodanović si zasluži globoko spoštovanjeLeta 1991 se je Slovenija osamosvojila, postala država ter z dvojnim predsedovanjem  Evropski uniji, z dosežki svojih pridnih državljanov pridobila velik ugled. Ta bi bil še večji, ko bi gospodarstvo  in javni sektor lahko deloval brez vzporednih mehanizmov globoke države, ki pa se je očitno nismo  osvobodili. Želi vztrajati ob svojih mafijskih rabotah, uničevati delo pridnih rok vseh, ne glede na to, kako se končujejo njihovi priimki, za ta namen pa je  pripravljena ustvariti »bad guy«  Zorana Stevanovića, da bi lahko zanetila prepir v Sloveniji zaradi ene same črke. Igor Prodanović se je temu uprl, zato zasluži globoko spoštovanje za svoj pogum, kar pa so mu izkazali tudi  tisoči na  socialnih omrežjih. Igor  Prodanović je bil zaradi tega deležen tudi nekaj groženj, niso številne, so pa zato toliko bolj nevarne. Igor  je miroljuben državljan, ima družino, ki si ne zasluži živeti v nevarnosti. Zato povem: Vsi smo Igor, ne boste nas utišali! Čeprav se ne počutimo dobro ob  ujetosti v napadenem parlamentu, četudi hodimo previdno po cestah, stojimo v zastojih, povem – nismo razdeljeni, složni smo! Želimo živeti v pošteni, zdravi in blagostanja polni družbi. Normalni družbi! Mojca Škrinjar
Sprememba zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Poslanci koalicije v mandatu Vlade RS, ki jo vodi Janez Janša, so vložili predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki vsebuje štiri poglavitne rešitve: Modernizacija ciljev vzgoje in izobraževanja: zavezanost evropski tradiciji ter spodbujanje radovednosti,Možnost napredovanja v nazive tudi za pomočnike in pomočnice vzgojitelja v vrtcu,Spremenjena sestava sveta vrtca ali šole, kjer ima ustanovitelj najštevilčnejšo skupino predstavnikov ob skupini staršev in skupini zaposlenih,Dopolnitev nabora osebnih podatkov za namen digitalizacije poslovanja. V Državnem svetu bo potekala v ponedeljek, 11. oktobra 2021, predstavitev zakona. Pričakujem, da bo največ pozornosti namenjeno spremembi sestave sveta vrtca in šole. Prenos v živo tudi tukaj, na mojcaskrinjar.si ob 14.00 uri
Kdo v resnici bi moral v Državnem zboru odgovarjati na očitke o nefinanciranju Slovenske tiskovne agencije
V Državnem zboru je na predlog opozicije v petek, 8.oktobra 2021, potekala izredna seja, posvečena problemu financiranja Slovenske tiskovne agencije ( STA), ki ne prejema denarja iz proračuna že 280 dni. Zaradi tega opozicija besni, v tujino pošilja resna opozorila, predsednica Evropske komisije zaskrbljeno guba čelo, predsednik slovenske vlade pa zaman že skoraj hripavo neštetokrat pojasnjuje v ugasnjene zvočnike slovenskih televizij. Opozicija je v petek z dvignjenim glasom, dan prej pa na odboru za kulturo še s psovkami, podkrepljeno dokazovala, da je za nastali problem kriva Vlada RS. Toda to ne drži. Drži pa, da opozicija, njeni predlagatelji, bodisi niso prebrali zakonov, Uredbe, sodbe Vrhovnega sodišča ali pa nič od tega ne razumejo. To pa je šokantno, saj so to ljudje, ki sprejemajo zakone, ki na koncu koncev krojijo življenja državljank in državljanov. Med temi poslanci pa je tudi nekdanja direktorica direktorata za proračun in nekdanja premierka, Alenka Bratušek, za katero velja, da bi morala poznati zakon o javnih financah! Poenostavljeno povedano je zadeva s financiranjem STA naslednja. 1. Vlada RS je ponudila spomladi 2020 agenciji pogodbo o financiranju za leto 2020, temelječo na Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, ki je direktor STA, gospod Veselinović, ni želel podpisati. Zato financiranje ni steklo. 2. Sledilo je reševanje problema- sprejet je bil protikoronski zakon, v katerem med drugim nastopa tudi določilo o izrednem financiranju STA, ki v 66. členu pravi, da mora država financirati STA v letu 2020 in 2021, četudi nima pogodbe z njo. 3. Odgovor Vlade je bil, da je izdala Uredbo (akt vlade), ki povzema določila Zakona o STA- kaj ta dela v okviru javne službe- povzetke novic v slovenščini, angleščini, fotografije.. ter določa v 4. členu, da sklene STA z Vlado RS pogodbo o storitvah za javno službo ( ne za tržno dejavnost, ki jo zakon o STA agenciji tudi dopušča!), v 7. členu pa dopolni, da če STA le ne sklene pogodbe, se pa financiranje izvede zgolj po 66. členu protikoronskega zakona, torej brez pogodbe, zgolj po Poslovnem načrtu STA. 4. Poslovnemu načrtu STA pa manjka cenik, za koliko bo prodala posamezen članek oziroma storitev javne službe. Torej, Vlada želi financirati storitve, ki jih mora, želi pa vedeti in se strinjati oziroma dogovoriti, po kakšni ceni bo to počela. Torej, če ni pogodbe, mora biti z Vlado RS usklajen Poslovni načrt, preko cenika. 5.Direktor Veselinović ne dogovori cenika, niti noče skleniti pogodbe in pričakuje zgolj denar. To pa ne gre skupaj z zakonom o javnih financah, ki v 54. členu določa, da mora vsako izplačilo temeljiti na verodostojni knjigovodski listini. To je navsezadnje povedalo v svoji sodbi tudi Vrhovno sodišče, kamor je naslovila pritožbo Vlada, potem ko je bila tožena s strani direktorja Veselinovića z zahtevo, da se uredba, ki je omogočala izplačilo STA, zadrži. 6. Direktor Veselinović je zahteval zadržanje Uredbe, ki predstavlja pravno podlago za izplačilo STA, Vrhovno sodišče pa mu je v sodbi jasno povedalo, da si reže vejo, na kateri sedi ter ga še podučilo, naj konkretizira svoje zahtevke, ob jasnih navedbah, da mora biti financiranje iz proračuna jasno in transparentno. Iz povedanega sledi, da financiranje iz proračuna ni žepnina, ki jo dajejo starši svojim otrokom, temveč je natančno opredeljena storitev, cena, znan mora biti plačnik, prejemnik, roki in način, in da mora biti to izpričano v operativnem dokumentu. To pa je lahko pogodba, dogovor ali vsaj cenik, torej neka verodostojna listina. Naj bo Poslovni načrt STA še tako dober esej, brez operativnega dokumenta ne gre. To ve vsak rektor javne univerze, ravnatelj javne šole ali vrtca, ki s financerjem podpiše pogodbo o letnem financiranju. Le direktor Veselinović, nekdanja direktorica direktorata za proračun, poslanka Bratušek in nekateri poslanci, ki sprejemajo prav te zakone, ne vedo tega? Ta seja je bila tako ogledalo neukosti, direktor Veselinović pa je kljub temu, da je (verjetno zaradi slabe vesti) odstopil, tisti, ki bi v resnici moral stati v DZ in odgovarjati na očitke o nefinanciranju STA.

Komentarji

Zdaj se predvaja
mojcaskrinjar

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji