SVIZ s svojim delovanjem v zadnjem času dokazuje, da je bolj politična stranka, podaljšek levih strank – levice ali levega pola parlamenta, kot pa dejansko stanovska organizacija, ki bi se morala brigati predvsem za pogoje dela in plač učiteljev
Sindikat Sviz z glavnim tajnikom Branimirjem Štrukljem na čelu zahteva odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, saj so prepričani, da resorja ni vodila dobro. Poslanka SDS Mojca Škrinjar zavrača obtožbe Sviza in poudarja, da slednji postajajo vse bolj podobni politični stranki. Pri tem je opozorila, da bi morali v tem primeru ustanoviti politično stranko, delo ministrice pa je pohvalila. Podobno meni tudi učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl. Kot poudarja, so bili učitelji priča novi situciji, na katero so se uspešno prilagodili in so imeli zadostna navodila. Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zadovoljni,” je pojasnila.
Sindikat Sviz je v teh dneh intenzivno zbiral podpise med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju pod poziv za odstop ministrice za izobraževanje Simone Kustec, akcija pa se je zaključila v petek. S tem želijo po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja predvsem dati jasno sporočilo, kako ocenjujejo vodenje tega resorja zadnjem letu. Poziv Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije – Sviz po Štrukljevih besedah na nek način predstavlja ovrednotenje enoletnega dela na področju vzgoje in izobraževanja.
Odločitev, ali bodo prispevali podpis, bo tokrat izključno v rokah zaposlenih, je ob tem poudarila predsednica glavnega odbora Sviza Jelka Velički. Kustečeva po njenih besedah ni prednostno izpostavljala niti zagovarjala ciljev, potreb in idej vzgoje in izobraževanja, prav tako ni pokazala volje in pripravljenosti za dialog z zaposlenimi. “Vztrajno je odklanjala in ignorirala naše pozive, da bi lahko odločali pri oblikovanju ukrepov, ki posegajo na področje naše dejavnosti,” je poudarila.
Je politika preveč zašla na področje šolstva?
SVIZ-u v strankah koalicije očitajo politikantstvo, ki nima kaj veliko skupnega z realno oceno dela aktualne ministrice, kar je prepričana tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar. “SVIZ s svojim delovanjem v zadnjem času dokazuje, da je bolj politična stranka, podaljšek levih strank – levice ali levega pola parlamenta, kot pa dejansko stanovska organizacija, ki bi se morala brigati predvsem za pogoje dela in plač učiteljev,” je dejala Škrinjarjeva. Kot opaža plače v zadnjem času niso več problem, temveč SVIZ le pomaga rušiti vlado.“Sviz si lahko privošči to delo, samo naj se potem preoblikuje v politično stranko in gredo na volitve.”
Mojca Škrinjar (Foto: Zajem Zaslona Nova24TV)
Kritični pa niso bili samo v Svizu, temveč tudi v Združenju ravnateljev, saj so menili, da o ukrepih zaradi covida-19 nikoli niso bili dovolj dobro obveščeni. Škrinjarjeva je prepričana, da ob številu okrožnic, ki so jih prejeli, je še najmanj na mestu pritožba, da so bili premalo obveščeni. Ocenjuje, da so bili mogoče še celo malo preveč obveščeni zaradi odločitev ustavnega sodišča, da je potrebno preverjati in posebej predpisovati omenjene informacije. “Ravnatelji so dobili vse potrebne informacije. Ocenjujem, da so bile informacije dovolj široke, dovolj globinsko usmerjene, tako pedagoško, kot organizacijsko, da tukaj ne bi smelo biti nobenih pritožb,” je dodala.
Foto: Zajem Zaslona Nova24TV
Učiteljica na sredni šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl pravi, da so poziv k podpisu prejeli tudi na njihovi šoli, saj vse šole spadajo k tej organizaciji. Strinja se s trditvijo Škrinjarjeve, da so v šolstvu prejeli zadostna navodila v času epidemije. “Jaz sem prepričana, da smo se ravno v tem času lahko učitelji veliko naučili,” je še dodala. Sama kot učiteljica pravi, da toliko navodil in odločitev, ki so jih prejeli niti ne bi potrebovala. “Namreč osnovni ukrepi so bili bistveni: maske, razkuževanje, varnostne razdalje in pa pouk na daljavo, ki se je izkazal v marsikaterem primeru za odličen,” je še dodala.
Na navodila o poteku pouka je vplivala predvsem stroka
Očitke, da je največji vpliv za organizacijo pouka v šolah imel predsednik vlade Janez Janša, Škrinjarjeva zavrača. “Največji vpliv je imela epidemiološka stroka in NIJZ. Ti so oblikovali smernice po katerih je morala delovati tudi ministrica,” je pojasnila. Pri tem še meni, da je Kustečeva pri tem ravnala ustrezno. Na vprašanje ali je bilo mučno delati na daljavo mučno, Helblova odgovarja, da je bil drugačen pristop. “Bilo je mogoče na začetku veliko dela, preden smo vse to osvojili,” je dejala. Kot v nadaljevanju pojasnjuje se je njihova šola že poleti odločila, da bodo intenzivno pripravljali s pomočjo tečajev uporabe spletnih orodij in je v drugem valu potekal pouk po urniku.
Učiteljica na srednji šoli v Slovenj Gradcu Alenka Helbl (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)
Pri tem tudi pove, da je bilo včasih mučno, saj je šlo za novo situacijo, dodatno pa so morali ostati pozitivni, da so spodbujali dijake. Denimo opazila je tudi, da si dijaki nič kaj dosti niso želeli čimprej nazaj v šolo. Glede na proteste dijakov, ki so bili kaznovani, Škrinjarjeva pravi, da je pravilno, da dijaki mislijo s svojo glavo, a bi morali svoje mnenje izražati na način, ki je zakonit. “Če se moramo držati zakonov, se jih morajo tudi oni,” je dejala. S tem se strinja tudi Helblova, ki prav tako meni, da mora vsak odgovarjati za svoja dejanja, kljub temu, da je šlo za situacijo, ki smo ji bili priča prvič.
Dijaki so osvojili tudi drugačna znanja od prejšnjih let
Zaradi epidemije in pouka na daljavo, so dijaki po mnenju Helblove osvojili tudi drugačna znanja, medtem ko se zaključek leta ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih let, ocenjevanje pa je bilo v vmesnem času prilagojeno. “Ni vedno samo ocenjevanje, ki daje znanje. Prav tako pa sem lahko določene stvari predstavila popolnoma drugače, kot bi jih sicer z obstoječimi metodami v učilnici in so bili zelo zadovoljni,” je pojasnila. Pri tem še meni, da rezultati mature ne bodo nič slabši od prejšnjih let. Škrinjarjeva še na koncu meni, da je covid prinesel številne priložnosti v šolstvu za bolj fleksibilen urnik, pouk in delo. Opazila je, da je bilo tudi manj ocenjevanja in več poglabljanja v talente vsakega posameznika. “Krasno je bilo to šolsko leti, ki je imelo eno samo ocenjevalno obdobje. Jaz bi ohranila manj ocen in več pogovora z dijaki in učenci,” je še dodala.
Sara Rančigaj
May 16, 2021