Nedavno sem srečala sijajno učiteljico slovenščine v gimnaziji, ki mi je potožila o preobširni birokraciji v šolstvu. Malo me je vznejevoljilo, priznam. Bila je že druga po vrsti, ki mi je to rekla. Pa, kako vendar, sem se razburila- imate elektronsko redovalnico, elektronski dnevnik, obe aplikacij vam praktično pripravita vsa potrebna poročila in statistiko! Oh, ne, je odvrnila učiteljica. Vsak spis moramo ocenjevati po načinu mature, notranji kriteriji spisa morajo biti zapisani, saj veste, tisto o kohezivnosti, koherentnosti, sporočilnosti in tako dalje. Povrh vsega pa ravnatelj zahteva, da moramo imeti vsi učitelji enako formo priprav. In če kaj od vsega tega ni v redu, imamo učitelji na glavi ravnatelja in odvetnike.
Naslovna vrstica, sposojena od istoimenske angleške duhovite humoristične nanizanke, lepo odraža karakter premetenega lokalnega trgovčiča ter drugega, naivnega bedaka. Kdo je pri nas premeteni trgovčič in naivnež v krogu odvetnikov, učiteljev in staršev, če sploh kdo, presodite sami. Jaz imam svoje mnenje.
Mirno in brez bojazni, da me bo kdo tožil, pa povem, da NIKJER v zakonodaji ni predpisana obličnost priprave, niti obličnost kriterijev ocenjevanja. Vse to so si šole izmislile same, morda na pobudo svetovalcev z zavoda za šolstvo, za katere pa verjamem, da jim niso zabičali, da MORA biti vse točno tako. Zgolj sugestija pač.
Kdo torej iz učiteljev dela bedake, ki morajo imeti vsi enake priprave, strumno odgovarjati staršem, pardon, odvetnikom, zaradi vsake pike in vejice? Je to vsemogočni ravnatelj, minister ali svetovalec iz zavoda za šolstvo? Še malo, pa bodo morali imeti učitelji uniforme ali kaj.
Ob ponosni vzhičenosti, s katero velik del Slovencev spremlja vstop najlepše prve dame vseh časov, Slovenke, v Belo hišo, si ameriško časopisje (tisti del, ki je ohranil še vsaj malo časti v navijaškem pogromu zoper republikanskega kandidata) privošči povedati zanimive poudarke sedaj že bivšega predsednika Obame. Tako nekako je dejal: Naša Ustava je čudovito, izjemno darilo. Toda v resnici je zgolj kos papirja, ki sam po sebi nima nobene moči. Mi, ljudje, ji dajemo moč, mi , ljudje, ji dajemo pomen. Novi predsednik Trump pa je v svojem inavguracijskem govoru dejal: Danes ne gre zgolj za prenos oblasti z ene vlade ali stranke na drugo, gre za prenos oblasti iz prestolnice, na vas,ljudi. Tu, v prestolnici si je majhna skupina ljudi prisvojila vso moč, politiki so cveteli, tovarne pa so propadale.
Čas bi bil, da bi tudi naši učitelji v osnovnem in srednjem šolstvu priborili svojo stroko in čast nazaj in postali učitelji v pravem pomenu, avtoriteta in ustvarjalci znanja. Kako je bilo le mogoče, da je brez uniformiranih priprav šolski sistem izobrazil velikane slovenstva, kot so general Maister, pesnik Prešeren, pisatelj Cankar in drugi? Brez uniformiranih priprav, birokracije in dokazovanja odvetnikom, da je bila snov v šoli prav podana in ocenjena?
Kar potrebujejo naši učitelji, je svoboda, ustvarjalna strokovna svoboda, cepljena z etiko in empatijo, ne pa uniformirane priprave, pretirano drobljeno standardiziranje in enoumje. Enoumni učitelji delajo enoumne učence. Namesto svobode pa jim skriti sistem daje lažno svobodo, da lahko tiste uniformirane priprave delajo doma, ljudje pa ne verjamejo, da jih učitelji tam res naredijo in menijo, da biti učitelj udobna služba. Odpustki odhodov s šole ob enih popoldne pa ne pokažejo učiteljevega dela doma in tistih njegovih dovečernih popoldnevov v šoli, ko so sestanki, konference, govorilne ure, izobraževanja. Namesto svobode imajo zgolj mnenje računskega sodišča, ki odraža njegov birokratski duh, zavajajoči izdelek, ki ustreza samo sindikalnemu nagonu in meče pesek ne le v oči ampak še v usta učiteljem in javnosti. Potrebno naj bi bilo prešteti in oceniti vsa opravila, ki jih učitelji opravijo poleg pouka. Pri tem pa velja prav tako za učitelje zakon o delovnih razmerjih, ki slehernemu delavcu nalaga 40 urni tedenski delovnik. Če se temu učitelji ne bodo uprli, bomo ne le uničili njihov poklic, temveč tudi pokvarili vse slovenske generacije šolajočih. Zanimivo, da računsko sodišče take naloge ni naročilo urediti za univerzitetno srenjo.
Moč ljudem, je rekel Donald Trump. Prav ima. Upam, da bo res dal ljudem pravo moč, moč, ki pelje k boljšemu življenju, ne le materialnemu, temveč tudi etičnemu in duhovnemu.
Premalo prostora v slovenskih vodilnih medijih ( medijih z visoko naklado in plačanimi reklamami tranzicijskega kotla - za zdaj še) je bilo posvečeno zapisu spomina na prvega slovenskega šolskega ministra, ki je v tem tednu preminul, dr. Petra Venclja. Eden tistih ministrov je bil, ki je razumel in podpiral učiteljevo avtonomijo, čast in dostojanstvo ob visokih zahtevah, ki mu jih postavlja učeči se, ki mora odrasti v pokončnega, etičnega in razgledanega človeka. Naj spomin nanj in druge kulturnike osamosvojitvenega procesa Slovencev zbudi narod, da krene k boljšemu življenju.
Mojca Škrinjar
Jan 21, 2017