Gosenica prileze po gladkih tleh. Od kod zdaj gosenica? S police odprtega okna? Lončnice, ki prezimuje v vetrolovu? Jo vržem ven na novo zapadli sneg? Raje ne…Zavijem jo v papir, se oblečem in jo odnesem v prezimovališče za rože, kjer je vedno dovolj toplo. Morda bo pa iz nje pomladanski metulj. Sneg zunaj je prekril zvončke in nekaj malih narcis v popkih. Upam, da preživijo svojo nerazumno odločitev prezgodnjega pomladanskega veselja.
Predsednica desne stranke, ki izhaja iz Demosa, je odstopila. Po dolgotrajnem in nerazumnem pozivanju predsednika druge stranke, naj odstopi, se je naposled morala posloviti sama. Saj veste, kdor drugemu jamo koplje….Ne rečem, da ji privoščim grenkobo, ki ji je zagotovo dodobra napolnila srce, zagotovo pa je storila pravo potezo, ki kaže zrelost in preseganje majhnosti. Pomlad, iz katere je zrasel Demos, je nastopila prezgodaj. Če ne za intelektualno elito s Pučnikom na čelu, pa zagotovo za večino slovenskega naroda, ki se je prekmalu sprijaznil z desetletja dolgo dresuro in se pustil ujeti v strupeno sladkobo prebarvanih komunistov. Pomlad so poteptali enkrat, dvakrat, trikrat. Ampak to smo jim Slovenci pustili s svojo pasivnostjo. V vsakodnevnem boju za ljubi kruhek, skrbi za svoje otroke, ki se morajo dobro izobraziti, da bi živeli bolje kot mi sami, smo Slovenci dopustili, da je mimo nas odpeljal vlak z bogastvom, ki smo ga ustvarjali desetletja.
Ljubljanski župan bi se dal raje ubiti kot izobesil slovensko zastavo z ljubljanskega gradu. Saj je prav, da je zvest svoji prvi domovini Srbiji, tako da ni pozabil srbščine- dostikrat jo nevede uporablja namesto slovenščine, toda kot župan v slovenski prestolnici bi moral dati na prvo mesto Slovenijo. Njegov pišmeuhovski odnos se širi tudi po ljubljanskih šolah. Ko preletite uvodne besede ravnateljev v publikacijah šol, ne boste našli besede domoljubje. Zakaj bi torej pričakovali, da bodo Ljubljančani množično zahtevali od župana, da izobesi slovensko zastavo na vrh gradu? Če to ni jasno izpostavljena vrednota niti v šoli? Zakaj bi pričakovali, da bi ti mladi v nedomoljubnem okolju razvili čut odgovornosti do svoje države? Kjer tudi po koncu šolanja dobijo pol manjše plače kot v sosednji Avstriji? Kajti višina plač je v resnici povezana z domoljubjem, ki zajema tudi družbeno odgovornost.
Družbeno odgovorna oseba bo namreč zahtevala jasne odgovore na vprašanja in se ne bo zadovoljila s pavšalnimi in hitrimi pojasnili. Družbeno odgovorna oseba bo tudi izračunala, koliko kaj stane in znala presoditi, koliko svobode ji je dopuščeno in jo glasno in vztrajno zahtevala. Pri nas pa je finančna pismenost prebivalcev še vedno na nizki ravni, svobodo pa marsikdo dojema z merilom svobode nedeljskega odprtja trgovin. Pojem svobode je zamenjalo potrošništvo. No, v vizijah osnovnih šol tudi ne boste našli poudarka na vzgoji za finančno pismenost, mnogi pa še pomnimo ogenj in bes socialistov, ki so trgali novelo zakona o osnovni šoli, kjer smo med vrednote postavili podjetnost. Socialisti so od osamosvojitve dalje uspešno zatrli svobodo razmišljanja in s tem zaslužek razvrednotili na prejemek, ki ti ga »država« blagohotno nakloni, namesto da bi bil zaslužek vrednota, ki predstavlja posameznikov napor, ustvarjalnost, predanost, pamet, delo. Po cestah žvižgajo stavkajoči, ki so prepričani, da imajo pravico dobiti večji prejemek, ki ga terjajo od države. Prejemek je postal ena izmed pravic, s katerimi prazno mahajo socialisti. Slovenci tako množično ne cenimo svoje države, sebe in svojega dela, zaslužek pa jemljemo kot miloščino- prejemek. Nekatere izvoljeni predstavnike države pa bolj skrbi za neko Palestino namesto za domovino Slovenijo.
Skrajni čas bi bil, da se ravnatelji in učitelji zamislijo nad svojim odnosom do domovine in naredijo tisto, kar bi morali, preden so se dali prestrašiti zvezdi in kladivu. Potem bodo zrasli mladi, ki bodo znali razmišljati in zahtevali svobodo tržnega gospodarstva in se zamislili nad deset tisoči pijavk, ki izčrpavajo naše gospodarstvo in obrt, da ne more ustvariti več. Dnevni eksodus mladih, izobraženih Slovencev v tujino se bo končno ustavil. Na ravnateljih in učiteljih je zdaj naša prihodnost, pa ne s cest, med žvižgi, temveč izza katedra.
Za študente so se študijske počitnice končale, na vrsti so prvi izpiti in kolokviji, šolarje pa je razveselil sneg, ki je naznanil zimske počitnice. Moji zvončki na vrtu so plačali svojo radovednost, ko so verjeli varljivemu januarskemu soncu. Upam, da vendarle preživijo kruto zimo in pričakajo pravo pomlad.
Mojca Škrinjar
Mar 03, 2018