Na zaslonih naših večjih televizij dnevno gledamo reklame, kjer nam dopovedujejo, kako je slovenska hrana najboljša. Že res, je pa tudi najdražja. Upokojenci z majhnimi penzijami si je že ne morejo privoščiti.
Moj azijski telefon je super. Omogoča mi kup funkcij, telefoniram, delam si zabeležke, vodi me od kraja do kraja, opominja me na sestanke, z njim lahko naredim skoraj profesionalne fotografije. In, kar je najpomembnejše, cenovno je dosegljiv zame. Čisto drugačna je kakovost izdelka kot tiste poceni kitajske brisačke, ki so mi pobarvale in uničile vse perilo v pralnem stroju pred leti… Toda s poceni izdelki so Kitajci zavzeli cel svet. Ob nakupu nismo dosti razmišljali o tem, da so Kitajci mizerno plačani, da si v blokih delijo posteljo trije delavci, ki delajo in spijo v treh različnih izmenah, da so rudniške nesreče stalnica, da Trg nebeškega miru, kjer so pobili na desetine študentov, ki so protestirali proti tiraniji, še vedno ni označen kot kraj zločina. In tako je Kitajska postala svetovna velesila. Skupaj z drugimi velesilami in manjšimi ekonomijami, vključno s Slovenijo, proizvede na tone izdelkov, ki jih nekoč nismo imeli, niti rabili. Toda razvoj gre naprej.
Berem, da so izumili nov encim, ki razgrajuje plastiko. Verjetno bodo izumili tudi novo ladjo, ki se bo podobno kot ledolomilec, imenovala mogoče plastikodrobilec in pričela, oborožena z novim encimom, počasi glodati otok sredi oceana, velik kot tri Francije, sestavljen iz samih plastičnih odpadkov. Potem bo manj nevarnosti, da z ribami zaužijemo tudi drobce plastike. Da, v naših ribarnicah je mnogo rib iz daljnih oceanov, jadranskih pa vedno manj, odkar sosedje podijo naše ribiče iz dela piranskega zaliva, ki nam bi naj po arbitraži pripadal. Nevarnost je nekoliko manjša, če prav razumem ozadje, saj brž ko bi sosedje prepodili slovenskega ribiča iz slovenskega morja, banka, ki jo nekateri imenujejo naša, izplača sto tisoče evrov domnevno oskubljenim hrvaškim varčevalcem, pa spet malo pustijo prost ribolov Slovencem. Vse ima svojo ceno. No, slednja je prevelika, nemoralna in tudi nezakonita.
Moj oče, ki je bil svetovni popotnik, mi je pripovedoval o komentarjih gospodarstvenikov iz nekdanjih afriških kolonij. Povedali so mu, da so jih kolonizatorji izkoriščali, kljub temu pa so jim prinesli napredek, znanje o agronomiji, ki je preprečilo lakoto ter zdravila, ki so končala smrtonosni ples bolezni, zlasti med otroki. Kljub temu pa Afrika v celoti ni srečna, saj vse ugodnosti in napredek niso odpravile medsebojnih nasprotij, ki povzročajo vojne in spopade, čutimo pa jih na celini nekdanjih kolonizatorjev v obliki migrantskega vala, ki nas je zadel v letu 2015, sicer predvsem iz Bližnjega vzhoda, z njim pa teroristični val po zaslugi Nobelovega nagrajenca Obame, ki je nekritično umaknil ameriško vojsko iz Iraka. Ta hip pa se pripravlja menda cel cunami iz Afrike, ki kani planiti k nam. Grozni Gadafi, ki je val zadrževal, je po preblisku multikulturne in trans spolne navdušenke Hilary mrtev, v Libiji je večji ali manjši kaos, ki prepušča množice v čolnih, ki mnogokrat dočakajo grozovito smrt v valovih Sredozemskega morja. Toda smrt ni tako daleč, v naši Kolpi se je menda utopilo že veliko število migrantov to pomlad, ki so skušali iz Bosne prebegniti na socialni Zahod.
Na zaslonih naših večjih televizij dnevno gledamo reklame, kjer nam dopovedujejo, kako je slovenska hrana najboljša. Že res, je pa tudi najdražja. Upokojenci z majhnimi penzijami si je že ne morejo privoščiti. Tudi brezposelnim dvig socialne podpore za 50 evrov ne bo omogočil, da bi jedli »slovensko super hrano«. In če bo socialistom padla še kakšna podobna genialna ideja, bodo morda dvignili davke uspešnim podjetjem, da bi razdelili ta denar med reveže ter tako ustvarili iz solidnih podjetij in obrtnikov dodatno množico revežev, saj ne bodo imeli dovolj denarja za razvoj. Ampak če so že enkrat »nategnili« narod, ga pa lahko še enkrat ali dvakrat ali stokrat. In na koncu bomo predmet posmeha tistih Čehov, ki smo se jim Slovenci nekoč rogali, češ, kje si pa dobil to »češko« jakno? Svet je majhen, Venezuela je nevarno blizu.
Toda, če se povsem zapremo in postanemo samozadostni s slovensko hrano in proizvodi, bomo ostali zelo revni. Celo stara Juga je še nekaj nahropla z izvozom, danes pa je Slovenija povsem odvisna od izvoza. Predvsem v Nemčijo in druge zahodne države, čeprav bi eni radi videli, da bi bili povsem odvisni od Rusije ter se pridružili mokrim sanjam vedno redkejših in starih pripadnikov nekaterih nekdanjih bratskih narodov, ki so bili zagledani v Rusijo. Glede na preteklo prakso globoke države pa ostaja revežem le taka zagledanost, veljakom pa koristi. Če se samo spomnim Tita in njegovega cesarskega razkošja, medtem ko so morali naši predniki čakati in spati v vrstah za koreto, ki so ji rekli avto, stoenko.
Internet je dokončno in nepovratno spremenil svet. In hrano bomo uvažali in še mnogo drugih stvari, tako ali drugače. Kupovali bomo plastiko in jo uspešno reciklirali. Migranti bodo pritiskali na meje. Tehnologija je prehitela duhovni in socialni razvoj. Pokvarjeni politiki so zaradi novih volivcev privabili na sto tisoče migrantov v Evropo. Globalizacija je dobra in slaba. Dobra zato, ker se deli in množi znanje, ki pomaga pregnati lakoto in bolezni, ustvari nova delovna mesta in blaginjo. Slaba zato, ker ljudje z revnejših koncev sveta hrepenijo po boljšem življenju in tiščijo tja.
Globalni pristop se mora spremeniti. Pa ne tako, da bi ga surovo končali, temveč da bi ga kultivirali. Pred tehnologijo morajo korakati vrednote in zavedanje o sobivanju povsem različnih kultur. Te lahko bivajo v okviru držav, migracije morajo biti znosne in obvladljive. Točno vemo, koliko različnosti prenese ena družba. Vsako preseganje je škodljivo za državo in svet kot celoto. Kdorkoli temu nasprotuje, so njegovi nameni zločesti. Ljudem je potrebno pomagati, tam kjer so, pri tem pa jih ne izkoriščati. Nadutost in pohlep je obsodil že Kristus.
Zemlja ni frnikola, kot se mi zdi, da vidi svet Soros, ki ima dovolj denarja, da se igra z njo, razne »nevladne organizacije« pa dovolj neumnosti, da mu nasedajo. Zato danes ob Dnevu Zemlje pač ne moremo govoriti samo o slovenski hrani in otoku plastike sredi oceana, izpušnih plinih, preštevilnih kravah, ki izpuščajo metan, izsekavanju gozdov in pesticidih, ki uničujejo zemljo in vodo. Dan Zemlje bi morali posvetiti Zemljanom : temeljnim vrednotam ter znanju, kar bo edino rešilo svet. Vse drugo pride samo po sebi.
Mojca Škrinjar
Apr 22, 2018