Nekdaj so osemnajstletni frajerji kupili železniško karto, ki so ji takrat z imenitno tujko rekli inter rail in se podali z vlakom po Evropi. Mojim preveč skrbnim staršem še na misel ni prišlo, da bi mi to dovolili, kaj šele plačali. Precej sem kuhala mulo takrat, toda priznam, tudi svojih otrok komaj polnoletnih otrok danes ne bi pustila potovati samih po Evropi, ne da bi vedela, da imajo zagotovljeno varnost. Evropa je precej drugačna, nepredstavljivo bolj nevarna kot nekdaj. Angela Merkel je z enim neprevidnim stavkom izpostavila Evropo strašni nevarnosti. Terorizmu in izumrtju.
V Avstriji, Belgiji pa tudi na Danskem muslimanski verski dostojanstveniki pozivajo k uveljavitvi šeriatskega prava v mestih. V resnici v tamkajšnjih muslimanskih getih življenje že teče po šeriatskem pravu. Z večanjem muslimanske populacije se bo tako uresničila napoved, da bo v 20 letih Evropa šeriatska. Če ne bo slo zlepa, bo šlo pa zgrda. Eno grožnjo smo že doživeli v ljubljanskem mestnem svetu, čeprav je nato mufti blažil zadevo s tem, kako se napačno razumemo.
Poleg pametne priseljenske politike in vztrajanju na kulturnih vrednotah Evrope, ki temeljijo na židovsko krščanskem izročilu, je potrebno delati tudi na zavedanju o tem, da je Evropa naša skupna država, ki jo še kako potrebujemo. Evropa je nas širši dom, kjer živimo ljudje s podobnim kulturnim vzorcem, in kjer je zaradi njene razvitosti povprečni inteligenčni količnik višji in s tem tudi višja stopnja kritičnosti, seveda če v ozadju niso socialistični župani kot oni v Bruslju, Moellenbeku, ki tudi za ceno obstoj naroda želijo pridobivati nove volivce izmed priseljencev.
Danes imajo mladi odlično priložnost spoznati Evropo na varen način, pa ne le kot turisti temveč kot dijaki in študenti.
Erasmus+ je program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020. V program so vključene tudi akcije programa Jean Monnet, kot samostojno nespremenjeno področje. Program Erasmus+ je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. Sedemletni program razpolaga s proračunskimi sredstvi v višini 14,7 milijarde evrov, s katerimi želi EU več kot 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini. V Sloveniji za izvajanje programa v obdobju 2014-2020 skrbita dve nacionalni agenciji: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki pokriva področja izobraževanja, usposabljanja in športa, ter MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih, ki pokriva področje mladine.
Program Leonardo, ki je zdaj vključen v Erasmus+, ponuja možnost mednarodne izmenjave dijakov, kjer lahko ti v drugem evropskem izobraževalnem sistemu pridobijo znanje in veščine ter spoznajo tudi nove prijatelje. Mnogim mednarodna poznanstva koristijo v bodočnosti pri njihovem poslu, pri obrti, podjetjih.
Študentje lahko končajo semester ali dva na tujih fakultetah in opravijo potrebne izpite. S seboj prinašajo znanje in veščine iz lastne države, izmenjava pa tudi viša pričakovanja študentov glede kakovosti predavanj, vaj, kontaktnih ur.
V programu Erasmus+ potujejo in izmenjujejo izkušnje tudi učitelji, kar prispeva k njihovi strokovni širini in jim daje nove ideje in energijo.
Tudi starejši v tem programu, prej imenovanemu Gruntvig, lahko v času po zaključku uradne kariere nadaljujejo z učenjem,kar prispeva k njihovi vlogi v družbi in viša splošno razgledanost. Intelektualna dejavnost tudi dokazano znižuje pojavnost bolezni in niža zgodnjo umrljivost starejših.
Evropa bo v naslednjem proračunu namenila več denarja za znanje in razvoj znanosti. Končno se je rodilo spoznanje, da so znanje in veščine tako pomembne, da je potrebno temu posvetiti največjo pozornost. Znanje je pogoj za blaginjo in zdravje ljudi.
V Sloveniji je blaginja zadostna le za določen krog ljudi, 300.000 jih živi pod pragom revsščne, zlasti so na udaru upokojenci. Potovanja za študente so sedaj bolj dosegljiva kot nekdaj, le železnice so ostale taksne kot prej. Povsem neprimerljivo s francoskim TŽV jem , ki te pripelje v dobrih dveh urah iz Bruslja v Pariz. Pa saj so tudi uvrstitve francoskih univerz bistveno višje kot slovenske.
Potem se ne moremo čuditi, da ljudje ne prepoznajo številk, kot so milijarda in pol, toliko kot bi dali za drugi tir po vladnem.predlogu. Poznajo pa številko 130.000,00 € evrov, kolikor stane zelo lepo prostorno stanovanje. No, po vladnem predlogu bi nas drugi tir stal 1000 takih stanovanj. 1000 stanovanj za velike mlade družine. Za denar drugega tira bi morali zgraditi ne le drugi tir, temveč se celo progo do Maribora.
Znanje pomaga iz teme in revščine. Študijska mobilnost mladih in starejših temu lahko veliko pripomore.
Mojca Škrinjar
May 13, 2018