Kako zraste kritični um
Mojca Škrinjar

Sobota, 19. maj 2018 ob 12:00

Iz svoje učiteljske kariere se najraje spominjam 8. c razreda, ki sem mu bila razredničarka. Temu razredu so dajalo ton predvsem to, da so bili vsi otroci naporni. Eni so bili hiperaktivni, drugi razrvani, tretji zgolj razposajeni in četrti potrti in zmedeni zaradi vseh teh, vsi skupaj pa pametni in zahtevni. Naporni otroci potrebujejo veliko pozornosti in časa, zato človeku zlezejo pod kožo veliko bolj kot tisti drugi, pridni in bolj neopazni. Jeziš se nanje, obupuješ, nato se ukvarjaš z njimi in potem jih brezpogojno vzljubiš. Skoraj ni bilo tedna, da mi niso pripravili kakšnega presenečenja. Včasih nisem vedela, ali jaz vzgajam njih ali oni mene. Resnica je ta, da smo vzgajali eden drugega. Vsekakor so me vzgojili v upornega in vztrajnega človeka, ki vztraja, dokler je treba. Njihovo energijo sem jim neusmiljeno vrnila. Tako, da sem jih vzgojila v kritične ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo in se zavedajo, da niso sami na svetu ter za to nosijo del odgovornosti vse družbe.

Tiste čase si na vogalu pred šolo v sredo zjutraj lahko kupil Mladino. Mladino, ki je takrat predstavljala edino alternativo železni totalitaristični pisariji, ki so jo (in jo še) imenujejo Delo. Mladina mi je predstavljala rešilno bilko, otok razuma in razsodnosti ob Delovih novicah, ki so iz ljudi delale bedake. Samo bedak je lahko sprejel dejstvo, da se je od nikoder pojavila serija člankov, poročil in kolumn iz čistega niča- denimo, o Koroških Slovencih. Lepega jutra je postalo nekaj tam čez v Avstriji problem in se nato žvečilo v Delu in na radiu, nato pa, kakor je prišlo, tudi odšlo. Čez noč, nenadoma. Ali, recimo, Jaser Arafat. Brez zgodovine problema nas je gledal s prve strani dela, na desni strani, s tisto njegovo karirasto rjuho na glavi dan za dnem, da so se ti zagnusili še karirasti servieti za brisanje posode. In potem, nekega dne, tišina. Jaser Arafat in njegovi »borci« niso bili več na agendi. Sčasoma sem dojela, da so te teme služile prekrivanju nekih drugih dogodkov, stanja v vrstah za bencin, kavo in banane, prepovedi zapuščanja države. Mladino sem kupila v kiosku, našla primeren članek in na razredni uri, šesti uri v sredo, izzvala moje učence z vprašanjem- kaj si pa vi mislite o tem. Zanimivo, hiperaktivni, inteligentni in naporni otroci ob koncu dneva kljub utrujenosti so sprejeli igro in včasih v debati na zavidljivo visoki ravni rekli bobu bob. Nepokvarjen in še ne opran um je znal razsoditi, da je bilo takratno stanje v Jugoslaviji, Sloveniji, karikatura življenja.

Z lastnima otrokoma je bilo še teže, saj kritičnih misli, ki smo jih gojili doma, nista imela priložnosti deliti v svoji šoli. Trpela sta, ker sta bila drugačna, tudi zato, ker sta bila otroka ravnateljice, ki je imela čudno navado po šolskem radiu čestitati ob dnevu samostojnosti, kot delegatka v šišenski skupščini dvignila roko za spremembo imena šole in kip nosilca tega imena poslala v muzej. Dvomim, da Delo tudi danes ne bi razglasilo človeka, ki bi Zvonku Runku rekel morilec, po komunistično pa heroju, za kontrarevolucionarni element. V resnici pa je bil zgolj VOS- ovec, ki je streljal Slovence v hrbet.

Ljudje, ki sem jih vodila v večjem delu svoje kariere, so se najbrž veliko spraševali o moji naravi upornosti, toda vrnila sem jim z neprestanimi izzivi, ali je moč bolje poučevati in namesto papig vzgojiti mislece, ki bodo postavljati prioritete, znali ločevati laž od resnice, videli probleme neenakih možnosti v družbi, se ceniti in se postaviti zase in najti priložnosti za ustvarjanje.

Danes je kritični um pomemben predvsem za presojo o tem, kako živimo, ali v resnici razpolagamo s svojim zasluženim denarjem ali si ga prisvajajo drugi. Jaz zase vem, da denarja, ki so mi ga ukradli v bančni luknji, zagotovo več ne bom videla, niti imela koristi od njega, čeprav sem vedno trdo delala zanj. V tem je razlika med menoj in Avstrijko moje starosti. Nedvomno bo slednja uživala lepšo starost, več potovala, si privoščila boljša zdravila, ko jih bo potrebovala, in več zapustila svojim otrokom.

Za vzgojo kritičnega uma pa niso potrebne zgolj floskule, temveč tudi nov način poučevanja, ki bo izrazito problemski, in ki bo dal dovolj možnosti učitelju, da se posveti ključnim temam, ne pa da plava med tisoč cilji in standardi. Potrebno je, da se ukročeni starši zbudijo tam, kjer je to potrebno, da se vprašajo, ali je to, da morajo oni odločati, katere delovne zvezke bodo otroci imeli v šoli, in koliko jih bodo stali zvezki, samo neumno ali tudi do obisti pokvarjeno – torej, starši, ki imajo več denarja, si bodo v JAVNI šoli lahko privoščili boljše delovne zvezke, starši, ki ga imajo manj, pa slabše. In to si je izmislil minister stranke Socialnih demokratov, ki danes v krvavo rdeči barvi oznanja enake možnosti.

Potrebno je tudi, da se visokošolski učitelji brez izjeme posvetijo svojim študentom, jim namenijo dovolj veliko število kontaktnih ur ter jim nudijo spodbudno študijsko okolje. Vse prevečkrat poslušam študente, ki se pritožujejo, da so njihovi profesorji nedosegljivi, da imajo preveč dela s svojimi (posebej plačanimi) projekti, da bi se posvetili njim, in da jim znajo ob tem še zabrusiti- a tega ne razumete? Bi bilo bolje, da bi se takšni profesorji zamislili nad svojim načinom razlage in dela s študenti, saj so se vendar vpisali na fakultete kompetentni dijaki, mar ne? Kako bodo sicer vzgajali kritične ume? Ali ni zlasti univerza namenjena razvoju kritičnega mišljenja?

Nujno za vzgojo kritičnega duha je znanje. Mogoče bi način poučevanja matematike, kot ga pozna pedagogika Montessori, omogočil, da bi ljudje razumeli matematiko v šoli in življenju, da bi jo imeli raje in jo tudi uspešno uporabili. Prepozno je po toči zvoniti in se zavedati, da smo kot družba zamudili priložnost, da bi preprečili rop stoletja, ker se nismo zavedali, da bi s 5 milijardami evrov lahko 10 let omogočali zaposlitve danes 25.000 mladim nezaposlenim Slovencem, da bi s tem denarjem lahko zgradili bivalno okolje z enodružinskimi hišami za cel Maribor, ali da bi postavili vrsto avtomobilov vrednosti Kia Sportage, ki bi neprekinjeno segala od Ljubljane do Madrida, in da bi lahko zložili škatle s športnimi copati, ki stanejo 100,00 evrov v 6.000 km visok stolp, torej v višini skoraj 700 Mount Everestov ali še bolje, obuli bi v cenejše športne copate skoraj celo Azijo.

Težko je biti drugačen. In ne sprejeti trditve, da ni pomembno, kakšen pokvarjenec je nekdo, samo da je »nekaj naredil«. Vzemimo samo krute usode molčečih, prestrašenih obrtnikov, ki so bili oškodovani ali bankrotirali v eksperimentu mesta duhov, Stožicah. Lahko se je v visokih petkah sprehajati okoli ljubljanskega magistrata, srebati mojito in vrteti jezik. Težje je, če si obrtnik, ki nima stalno zagotovljenega dela kot javni uslužbenec in ti tvojega letnega dela sploh ne plačajo.

Težko je biti drugačen. Težko je imeti zmožnost videti, česar drugi (še) ne vidijo. Vendar pa se da naučiti, da si vselej, ko izrečeš neko trditev, izraziš prepričanje, postaviš dodatno trditev: »To je tako. Lahko pa je tudi drugače.« Preverimo, pozanimajmo se pri različnih ljudeh, poslušajmo različna mnenja. Radovednost ne stane mnogo, odsotnost radovednosti in kritičnosti pa najmanj 5 milijard. Toda to je le vrh ledene gore. Ena izmed prednosti digitalne družbe je, da se tega ne da več skriti. Družbena omrežja rešujejo tisto, kar je včasih reševala Mladina. Mladina, tako drugačna takrat in danes tako podobna agitpropovskemu trobilu Delu iz osemdesetih let in ostalim »vodilnim« medijem. Ki pa vseeno niso mogli preprečiti prebuditve naroda. Tudi danes ne bodo preprečili prebuditve pameti opeharjenega ljudstva.


Mojca Škrinjar

Teme
znanje je moč
Zadnje objave
V ŽIVO iz Državnega sveta: Politizacija slovenskih vrtcev in šol
Spremljajte prenos v živo 
Državljani bomo lahko del svoje dohodnine namenili ne le nevladnim organizacijam, temveč tudi javnim šolam in vrtcem.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, katerega pobudniki so poslanci in poslanke skupine Nepovezanih poslancev, prinaša dobrodošlo spremembo člena, ki natančneje opredeljuje delovanje šolskih skladov. Novi člen podrobneje določi namembnost šolskega sklada in s tem sledi potrebi ne le šole, ki z donacijami pridobiva nadstandardno opremo, temveč tudi posameznim učencem in dijakom iz manj spodbudnih okolij, ki se udeležujejo dejavnosti šole, ki ni povsem javno financirana, kar je bila sicer tudi dosedanja praksa šol, vendar bi bila tovrstna donacija lahko tudi obdavčena ob preseganju cenzusa. Novela to odpravlja, saj je davek na darilo lahko breme za družino iz šibkejšega okolja. Hkrati je bistvena novost, da državljani lahko namenijo del svoje dohodnine ne le nevladnim organizacijam, temveč tudi javnim šolam in vrtcem. Sprejeti amandmaji tehnično izboljšujejo besedilo členov. Slovenska demokratska stranka rešitev podpira, hkrati pa opozarja, da je v prihodnosti potrebno urediti izobraževalne dejavnosti šole tako, da bodo v celoti javno financirane za vse učence in dijake. Pri tem posebej poudarja pomen zdravega prehranjevanja, ki naj bo del vzgojno izobraževalnega programa. Za navedeno pa je potrebna celostna tako sistemska kot finančna ureditev, za kar si bo Slovenska demokratska stranka prizadevala, da se uresniči v najbolj optimalnem času. Slovenska demokratska stranka pričujočo spremembo zakona tako prepoznava kot enega izmed korakov, ki vodi k zastavljenemu cilju, zato bo zakon podprla.
Odgovor ministra Vizjaka na poslansko vprašanje Mojce Škrinjar o zagotovitvi čiste pitne vode v Ljubljani
Najprej poslanko zanima, ali je kdo odgovarjal za nepravilnosti, ki jih je razkrila revizija in kako je odgovarjal. Poslanko nadalje zanima tudi, ali je Mestna občina Ljubljana vložila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi vključevalo nadaljevanje gradnje na spornem območju med Brodom, Črnučami s čistilno napravo v Ljubljani. Sprašuje še, ali minister spremlja ravnanje Mestne občine Ljubljana, če bi le-ta vlogo vložila na pristojno upravno enoto in kako bo nadzoroval ravnanje upravne enote, da bo ta upoštevala nove ugotovitve Agencije RS za okolje, glede na to, da je jasno povedal, da je gradnja kanalizacije na omenjenem spornem območju povsem neustrezna in v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi. Kanal C0 je namreč umeščen na vodovarstveno območje, ki zagotavlja pitno vodo 70 % območja Mestne občine Ljubljana, to pa zaradi ureditev kanalizacije nekaj gospodinjstvom, ki na tem območju Ljubljane nimajo urejene kanalizacije ter zlasti za potrebe občin Vodice in Medvode. Slednje je v nasprotju z okoljevarstvenimi standardi, saj bi občini morali zagotoviti čistilno napravo v svojem okolju v skladu z načelom, da je čistilna naprava čim bližje viru onesnaženja. Poslanka še meni, da je kanal C0 v nebo vpijoč primer skrajno skorumpirane stroke in zlorabe funkcije odločevalcev, ki so pripomogli k začetku tako zastavljenega projekta in pridobil evropska sredstva. Ministra sprašuje tudi, kaj bo naredil za ohranitev vira pitne vode za Ljubljančanke in Ljubljančane in ali bo prepustil težko situacijo na pleča nekaj posameznih osveščenih lastnikov zemljišč na območju gradnje tega kanala, ki jih Mestna občina Ljubljana pospešeno razlašča. Zanima jo tudi, kaj se bo zgodilo, če lastniki ne bodo vložili zahteve za priznanje statusa stranke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za ta objekt, ker bodo morda zgrešili informacijo o vložitvi takšne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in ali je grozeča ekološka bomba res odvisna zgolj od časa in pozornosti nekaj zasebnikov. Bo za gradnjo kanala C0 pridobljeno gradbeno dovoljenje in kako bo to minister preprečil ter kaj bo v dobro ohranitve pitne vode v Ljubljani kot najbolj odgovoren storil. Na koncu poslanka poziva ministra k največji čuječnosti ob nameri Mestne občine Ljubljana za pridobitev gradbenega dovoljenja na spornem območju in ministra kot največjega varuha zdravega in čistega okolja v državni upravi prosi, da uporabi vse vzvode da Ljubljančanom in Ljubljančankam ohrani čisto pitno vodo, kot jim je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije. V nadaljevanju podajamo odgovore, kot sledi. Ad. 1 Na Ministrstvu za okolje in prostor ter Agenciji za okolje in prostor je bila izvedena reorganizacija, v okviru katere je prišlo do določenih kadrovskih sprememb in drugačnih rešitev. Ad 2 Uvodoma poudarjamo, da Ministrstvo za okolje in prostor ni investitor izgradnje kanalizacije v občinah Vodice, Medvode in Mestna občina Ljubljana. Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo, je investitor Mestna občina Ljubljana v okviru gradnje kolektorja C0 na odseku Brod – Črnuče odločil za spremembo projekta iz razloga dodatnega varovanja vodnega vira Kleče in je predvidel polaganje cevovoda v t.i. kineti. Agencija za okolje Republike Slovenije (v nadaljevanju: ARSO) je po uradni dolžnosti začela predhodni postopek v zvezi s spremembo gradnje povezovalnega kanala C0 - izvedba dodatne zaščite pred izcejanjem vode iz kolektorja v podtalje s polaganjem cevi v vodonepropustno armirano betonsko kineto na dolžini ca. 2,1 km. Postopek je zaključen, ARSO je 28. 9. 2020 izdal sklep št. 35405-515/2019-25, 35415-33/2020-4, 35415-36/2020-4, da je za nameravani poseg investitorja Mestne občine Ljubljana - Vgradnja povezovalnega kanala C0 z dodajanjem armiranobetonske kinete med revizijskima jaškoma 142 in 166 v dolžini 2.128,95 m potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Postopek presoje vplivov na okolje se skladno z Gradbenim zakonom izvede v okviru integralnega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, investitor pa vloge za izdajo takega dovoljenja na Ministrstvo za okolje in prostor še ni podal. ARSO je decembra 2020, s strani nosilca nameravanega posega Mestne občine Ljubljana prejel vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, ki je bila s sklepom št. 35402-30/2020-4 z dne 20. 1. 2021 zavržena. Mestna občina Ljubljana se je na sklep pritožila, pritožba je bila z odločbo št. 35402-3/2021-2550-5 z dne 6. 5. 2021 zavrnjena. Ad 3 Najprej je potrebno pojasniti, da Ministrstvo za okolje in prostor ni pristojno za dajanje navodil oziroma za neposredni nadzor nad delom upravnih enot. V skladu z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21) so za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, pristojne upravne enote. Naloge so določene v posameznih področnih zakonih. Poleg tega velja izpostaviti še, da je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 35100-739/2021-2550-9 z dne 28. 9. 2021 v postopku z izrednim pravnim sredstvom, izreklo za nično gradbeno dovoljenje št. 351-2737/2020-6 z dne 18. 1. 2020 izdano s strani Upravne enote Ljubljana. Za zadevni poseg je namreč potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po integralnem postopku. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno ugotoviti tudi, ali načrtovani poseg vpliva na okolje. Ad 4 Za zavarovanje vodnih virov na območju Republike Slovenije so izdane uredbe o vodovarstvenih območjih. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15) je namenjena varovanju vodnih virov na zadevnem območju Ljubljane. Nadzor nad izvajanjem te uredbe in drugih predpisov je v pristojnosti Inšpektorata RS za okolje in prostor.Glede priznavanja položaja stranke v postopku ter morebitne zamude rokov s tem v zvezi je potrebno upoštevati veljavne predpise. Ad 5 Ministrstvo za okolje in prostor je v preteklosti in bo tudi v prihodnje storilo vse, kar je v njegovi pristojnosti za zavarovanje vodnih virov za oskrbo prebivalcev s pitno vodo povsod na celotnem območju Republike Slovenije, ne le na območju Mestne občine Ljubljana. Pitna voda je namreč ena izmed najpomembnejših dobrin, najpomembnejših naravnih bogastev in jo moramo ohraniti tudi za naše otroke in vnuke. S spoštovanjem, mag. Andrej Vizjak minister  
Mojca Škrinjar: Od Stevanovića do Prodanovića
Napovedano indijansko poletje je izdalo vremenarje in jesen nas je nenavadno zgodaj opomnila z vetrom, nizkimi temperaturami in nenavadnimi nalivi. Pa ne bom o Greti oziroma podnebnih spremembah oziroma zeleni politiki in prisilnemu prezračevanju šolskih učilnic, skozi katero se skuša #LeviBiznis prebiti do državnega financiranja. Govora je o vroči politični jeseni, ki  še z zadnjimi močmi opleta z repom, da bi ohranila vzporedne mehanizme globoke države, ki jo v odmevni  knjigi s takim naslovom opisuje  Rado Pezdir. Ko je kolesariat nekoliko izgubil privlačnost in so se ljudje naveličali  tovrstnih medijskih  prispevkov, socialna omrežja pa spregledala poplavo “fake” naslovov, ki jih producira  nekaj  elektronskih naslovov iz istega prostora, ki mu lahko  po domače rečemo  #RdečiCenter, si je ta izmislil novo bombico. Anticepilce. Ki so se s petka, ki je bolj primeren za odhod na vikend, preselili na sredo,  napolnili Trg republike in zmetali nekaj deset kilogramov granitnih kock v pročelje parlamenta, skozi luknje v steklih pa še molotovke. To pa ne glede na to, da so vedeli, da nas je nekaj poslank in poslancev, pretežno iz koalicije, še na delu  v sami zgradbi. Seveda so, kakšno naključje, preden se je začela  najhujša invazija na parlament, pobegnili vsi poslanci SD. V dvorani so Levica, SAB in LMŠ pustili po enega ali največ dva svojih poslancev, ki jih očitno štejejo za  drugorazredne, ki jih očitno ni bilo škoda pogrešiti, če bi slučajno parlament začel goreti, kar pa  ni bilo prav daleč od tega. Jaz bi se na njihovem mestu krepko zamislila. In ko smo mislili, da huje že ne more biti, se je od nekod vzel neki Stevanović, ki je pozval celo Slovenijo, naj, pa magari v torek, blokirajo  ljubljanske ceste med najbolj odmevnim dogodkom slovenskega predsedovanja. Tako je lahko častitljiva Rosvita Pesek na Odmevih zaskrbljeno poročala, da je Slovenija poslala v svet čudno sliko. Seveda se je čez teden sredina zgodba ponovila, protestniki pa so bili na koncu mokri in pekočih oči, kar je Stevanovič  na ulici,  del opozicije pa  v parlamentarni dvorani pripisal, po njihovem, teroristični policiji in vladi. Starši, ki zaradi zasedenih ulic niso mogli po svoje otroke v vrtec ali šolo, ljudje, ki so hiteli  k zdravniku ali na sestanek, so bili kolateralna škoda revolucije, ki Stevanovića in njegovih podpornikov prav nič ne briga- cilj posvečuje sredstva! Izgredi mečejo slabo luč tudi na petkove kolesarje in levo opozicijo (Foto: zajetje zaslona) Revolucija pa ima dva obraza, kjer je zgoraj opisani zgolj senca pravega. Ta, pravi, je viden v drugem koraku, ki  želi narediti  mednacionalno  razprtijo, in če ne gre s kolesom, gre pa s trdim ali mehkim č. V času Jugoslavije je nekaj Slovencev odšlo v druge republike, še več pa je prišlo državljanov iz drugih republik v Slovenijo. Nekateri kot fizični delavci, drugi kot uradniki ali podjetniki. Danes živi v Sloveniji že tretja ali četrta generacija priseljencev, ki je ne loči od avtohtonega ljudstva nič drugega kot zadnja črka v priimku, trdi č ali mehki ć. Med njimi so pridni  delavci, obrtniki,  uspešni športniki,  učitelji, zdravniki, učenci, dijaki.  Res, tudi med potomci priseljencev so, kot med avtohtonimi Slovencev takšni in drugačni, dobro in zlo je porazdeljeno, žal, med vse ljudi. Zato je kot bomba udaril kratek in iskren zapis Igorja Prodanovića, ki je nalil čistega vina vsem, ki so hoteli zanetiti državljansko vojno med  trdim in mehkim č jem: proglasil se je za migranta, katerega starši so prišli v Slovenijo iskat boljši kruh, našel svojo novo domovino, ki jo spoštuje in jo ima rad, je visoko izobražen in pridno dela za preživetje svoje družine. Dokaz, da živimo v normalni družbiIgor ni pozabil svoje prvotne domovine, obišče svoje sorodnike v Bosni,  se udeležuje verskih praznovanj in družinskih srečanj,  razume in spoštuje kulturne razlike  obeh svojih domovin. V svojem zapisu pa poudari, da  kot priseljenec  spoštuje slovensko kulturo in tradicijo ter pozove vse, avtohtone Slovence in priseljence vseh generacij k strpnosti in medsebojnemu spoštovanju,  k skupnemu soustvarjanju blaginje Slovenije, zdraharjem pa pokaže možnost enosmerne vozovnice. Igorjev zapis na socialnih omrežjih je doživel nesluten pozitiven odziv. To pomeni, da vendarle živimo v normalni družbi. Kar pa seveda Rdečemu Centru ne ustreza. Še iz časov socialistične revolucije ve, da  zdraharji  in prevratniki najlaže prevzamejo oblast v   razburkanem ozračju vojne, kot je bilo med drugo svetovno vojno, ko je  komunistična partija  zlorabila narodnoosvobodilno gibanje za uničenje demokracije in  z zločini, strahovlado in goljufijo  prevzela in obdržala oblast  dolga desetletja. Prodanović si zasluži globoko spoštovanjeLeta 1991 se je Slovenija osamosvojila, postala država ter z dvojnim predsedovanjem  Evropski uniji, z dosežki svojih pridnih državljanov pridobila velik ugled. Ta bi bil še večji, ko bi gospodarstvo  in javni sektor lahko deloval brez vzporednih mehanizmov globoke države, ki pa se je očitno nismo  osvobodili. Želi vztrajati ob svojih mafijskih rabotah, uničevati delo pridnih rok vseh, ne glede na to, kako se končujejo njihovi priimki, za ta namen pa je  pripravljena ustvariti »bad guy«  Zorana Stevanovića, da bi lahko zanetila prepir v Sloveniji zaradi ene same črke. Igor Prodanović se je temu uprl, zato zasluži globoko spoštovanje za svoj pogum, kar pa so mu izkazali tudi  tisoči na  socialnih omrežjih. Igor  Prodanović je bil zaradi tega deležen tudi nekaj groženj, niso številne, so pa zato toliko bolj nevarne. Igor  je miroljuben državljan, ima družino, ki si ne zasluži živeti v nevarnosti. Zato povem: Vsi smo Igor, ne boste nas utišali! Čeprav se ne počutimo dobro ob  ujetosti v napadenem parlamentu, četudi hodimo previdno po cestah, stojimo v zastojih, povem – nismo razdeljeni, složni smo! Želimo živeti v pošteni, zdravi in blagostanja polni družbi. Normalni družbi! Mojca Škrinjar
Sprememba zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
Poslanci koalicije v mandatu Vlade RS, ki jo vodi Janez Janša, so vložili predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki vsebuje štiri poglavitne rešitve: Modernizacija ciljev vzgoje in izobraževanja: zavezanost evropski tradiciji ter spodbujanje radovednosti,Možnost napredovanja v nazive tudi za pomočnike in pomočnice vzgojitelja v vrtcu,Spremenjena sestava sveta vrtca ali šole, kjer ima ustanovitelj najštevilčnejšo skupino predstavnikov ob skupini staršev in skupini zaposlenih,Dopolnitev nabora osebnih podatkov za namen digitalizacije poslovanja. V Državnem svetu bo potekala v ponedeljek, 11. oktobra 2021, predstavitev zakona. Pričakujem, da bo največ pozornosti namenjeno spremembi sestave sveta vrtca in šole. Prenos v živo tudi tukaj, na mojcaskrinjar.si ob 14.00 uri
Kdo v resnici bi moral v Državnem zboru odgovarjati na očitke o nefinanciranju Slovenske tiskovne agencije
V Državnem zboru je na predlog opozicije v petek, 8.oktobra 2021, potekala izredna seja, posvečena problemu financiranja Slovenske tiskovne agencije ( STA), ki ne prejema denarja iz proračuna že 280 dni. Zaradi tega opozicija besni, v tujino pošilja resna opozorila, predsednica Evropske komisije zaskrbljeno guba čelo, predsednik slovenske vlade pa zaman že skoraj hripavo neštetokrat pojasnjuje v ugasnjene zvočnike slovenskih televizij. Opozicija je v petek z dvignjenim glasom, dan prej pa na odboru za kulturo še s psovkami, podkrepljeno dokazovala, da je za nastali problem kriva Vlada RS. Toda to ne drži. Drži pa, da opozicija, njeni predlagatelji, bodisi niso prebrali zakonov, Uredbe, sodbe Vrhovnega sodišča ali pa nič od tega ne razumejo. To pa je šokantno, saj so to ljudje, ki sprejemajo zakone, ki na koncu koncev krojijo življenja državljank in državljanov. Med temi poslanci pa je tudi nekdanja direktorica direktorata za proračun in nekdanja premierka, Alenka Bratušek, za katero velja, da bi morala poznati zakon o javnih financah! Poenostavljeno povedano je zadeva s financiranjem STA naslednja. 1. Vlada RS je ponudila spomladi 2020 agenciji pogodbo o financiranju za leto 2020, temelječo na Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, ki je direktor STA, gospod Veselinović, ni želel podpisati. Zato financiranje ni steklo. 2. Sledilo je reševanje problema- sprejet je bil protikoronski zakon, v katerem med drugim nastopa tudi določilo o izrednem financiranju STA, ki v 66. členu pravi, da mora država financirati STA v letu 2020 in 2021, četudi nima pogodbe z njo. 3. Odgovor Vlade je bil, da je izdala Uredbo (akt vlade), ki povzema določila Zakona o STA- kaj ta dela v okviru javne službe- povzetke novic v slovenščini, angleščini, fotografije.. ter določa v 4. členu, da sklene STA z Vlado RS pogodbo o storitvah za javno službo ( ne za tržno dejavnost, ki jo zakon o STA agenciji tudi dopušča!), v 7. členu pa dopolni, da če STA le ne sklene pogodbe, se pa financiranje izvede zgolj po 66. členu protikoronskega zakona, torej brez pogodbe, zgolj po Poslovnem načrtu STA. 4. Poslovnemu načrtu STA pa manjka cenik, za koliko bo prodala posamezen članek oziroma storitev javne službe. Torej, Vlada želi financirati storitve, ki jih mora, želi pa vedeti in se strinjati oziroma dogovoriti, po kakšni ceni bo to počela. Torej, če ni pogodbe, mora biti z Vlado RS usklajen Poslovni načrt, preko cenika. 5.Direktor Veselinović ne dogovori cenika, niti noče skleniti pogodbe in pričakuje zgolj denar. To pa ne gre skupaj z zakonom o javnih financah, ki v 54. členu določa, da mora vsako izplačilo temeljiti na verodostojni knjigovodski listini. To je navsezadnje povedalo v svoji sodbi tudi Vrhovno sodišče, kamor je naslovila pritožbo Vlada, potem ko je bila tožena s strani direktorja Veselinovića z zahtevo, da se uredba, ki je omogočala izplačilo STA, zadrži. 6. Direktor Veselinović je zahteval zadržanje Uredbe, ki predstavlja pravno podlago za izplačilo STA, Vrhovno sodišče pa mu je v sodbi jasno povedalo, da si reže vejo, na kateri sedi ter ga še podučilo, naj konkretizira svoje zahtevke, ob jasnih navedbah, da mora biti financiranje iz proračuna jasno in transparentno. Iz povedanega sledi, da financiranje iz proračuna ni žepnina, ki jo dajejo starši svojim otrokom, temveč je natančno opredeljena storitev, cena, znan mora biti plačnik, prejemnik, roki in način, in da mora biti to izpričano v operativnem dokumentu. To pa je lahko pogodba, dogovor ali vsaj cenik, torej neka verodostojna listina. Naj bo Poslovni načrt STA še tako dober esej, brez operativnega dokumenta ne gre. To ve vsak rektor javne univerze, ravnatelj javne šole ali vrtca, ki s financerjem podpiše pogodbo o letnem financiranju. Le direktor Veselinović, nekdanja direktorica direktorata za proračun, poslanka Bratušek in nekateri poslanci, ki sprejemajo prav te zakone, ne vedo tega? Ta seja je bila tako ogledalo neukosti, direktor Veselinović pa je kljub temu, da je (verjetno zaradi slabe vesti) odstopil, tisti, ki bi v resnici moral stati v DZ in odgovarjati na očitke o nefinanciranju STA.

Komentarji

Zdaj se predvaja
mojcaskrinjar

Sorodne vsebine

Zadnji komentarji

Twitter

Facebook

Prijatelji