Jaz si za Slovenijo želim dobre vlade, ki bo omogočila vsem državljanom blagostanje, ne le izbrancem globoke države. Želim si, da Evropa kljub pretresom preživi in nam Slovencem nudi dobro kulturno in poslovno okolje.
Medtem, ko je po socialnih omrežjih zaokrožila novica o otročku na triciklu, privezanim z varnostnim pasom in senčnikom in zbudila nemalo čudenja, sem ter tja pa tudi posmeha, so v ličnih mapicah odnašali šolarji spričevala iz šol domov. Tisti, ki so končali osnovno šolo, so se že pred tednom dni podali v krog izbirnega postopka za uvrstitev v željeno srednjo šolo in nemirno čakajo na ugoden izid, srednješolci pa bodo za svojo uvrstitev na želeno fakulteto vedeli po rezultatih mature, ki so tik pred vrati.
Mirni so vsi tisti z najboljšimi rezultati, toda za njimi in za drugimi je dolga pot truda in stresov. Starši bi radi zaščitili svoje otroke, s podporo, dodatno literaturo, nadzorom, inštrukcijami, prevozi sem ter tja, pogovori v šoli. Razumljivo, starši si normalno želimo, da bi naši otroci uživali vsaj tako blagostanje kot mi sami ali boljše. Tu segajo prizadevanja in želje od povprečne podpore do absurda, malčka na kolescu s senčnikom. Kako smo pa mi preživeli, si bral komentarje. Mi smo imeli čas za žogo na cesti, kjer še sploh ni bilo prometa, za dolgo pot po snežnih kupih ob cesti in voljo pogledati mami v oči, ko smo premočeni prišli domov, potem ko smo tekmovali na poti iz šole, kdo bo z večjim treskom skočil v lužo. Mi smo vedeli, da prihodnost bo. Že kako.
Prihodnost je bila. Službe so bile za vse. No, razen za tiste, ki so kaj govorili proti režimu. Tisti je za vse na svetu niso dobili. Ko se je v osemdesetih vse nehalo in smo stali v vrstah za gorivo, kavo, pralni prašek, je bilo to zato, ker je zahod prenehal financirati naše plače s krediti, namenjenimi vzdrževanju tampona med vzhodom in zahodom mimo železne zaveze. Po zlomu Sovjetske zveze se je tudi naš svet spremenil. Tudi Meščevo zaklinjanje na socializem ne bo vrnilo podarjenega denarja, ki je omogočilo službe tudi kar tako, za nepotrebno delo. Zato morajo danes naši otroci biti uspešni v šoli, ker bodo le z dobrim znanjem uspeli dobiti službo, ki jim bo zagotavljala preživetje. Če ne v Sloveniji pa v tujini.
Posledice tega pritiska se kažejo tudi na mladih. Ni čudno, da se v teh dneh, ko se ob koncu šolskega in študijskega leta posveča več pozornosti mladim, časopisje razpiše o duševni stabilnosti mladih. Danes je depresija najpogostejša psihična bolezen, za katero trpi že skoraj vsak peti posameznik, statistike pa se še slabšajo, navajajo, saj je družba storilnosti in vse večjih pritiskov vse bolj stresna tako za starejšo populacijo kot tudi za mlade. V okolju, kjer se preveč poudarja pomen zunanjosti, je na hudi preizkušnji identiteta mladih. Prav zaradi tega kažejo raziskave duševnega zdravja prebivalstva zaskrbljujoči trend, po katerem za depresijo zbolevajo vse mlajši ljudje, pravijo.
V študiji Duševno zdravje otrok in mladostnikov avtorice dr. Saške Roškar in soavtoric, dr. Helene Jeriček Klanšček in Nuše Konec Juričič iz leta 2015, navedejo, da so v mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB) dejavniki tveganja za psihosocialni razvoj predstavljeni kot sledeče neugodne psihosocialne situacije:
- težave, ki so povezane z otrokovo primarno družino (npr. neugodni odnosi v družini, neustrezne ali izkrivljene komunikacije v družini, duševne motnje v družini, odklonskost ali invalidnost v otrokovi družini).
- težave, povezane z otrokovimi značilnostmi (npr. stresogeni dogodki ali okoliščine, ki so pogojene z otrokovo drugačnostjo).
- težave, povezane z vzgojo in izobraževanjem (npr. dolgotrajni medosebni stresi povezani s šolo).
- težave, povezane s socialnim okoljem (npr. neugodno neposredno okolje, akutni življenjski dogodki, družbeni stresorji.
Navedejo še pomembne dimenzije, kot je usklajenost poklicnega z zasebnim življenjem, ki zajema kazalnike: delež otrok v vrtcih med vsemi otroki, starimi 1-5 let, število upravičencev do dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva v delovno aktivnem prebivalstvu, število upravičencev do očetovskega nadomestila zaradi starševstva v delovno aktivnem prebivalstvu in število sklenjenih zakonskih zvez glede na število prebivalcev posamezne regije. Po vseh kazalnikih med bolj ogrožene regije (oziroma regije s slabšo oceno) spadajo regije na severovzhodu države, kar se lahko negativno povezuje z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov.
Najstniška populacija je med najbolj ranljivimi. Če je bila depresija pri otrocih pred dvajsetimi leti popolna neznanka, so prav mladi tisti, pri katerih se trend obolevanja slabša. Spremenile so se razmere v socialnem okolju in osnovne potrebe po druženju, zdravi cilji, pričakovanja in odgovornost niso samodejno izpolnjeni. Prav poraba zdravil pa v zadnjih letih narašča, povedo z Inštituta za varovanje zdravja. Po podatkih, ki jih beležijo in analizirajo vsakih pet let, narašča v celoti izdaja predpisanih receptov z antidpepresivi, nekoliko manj kot pri celotni populaciji pa narašča uporaba antidepresivov med mladostniki, starimi med 15 in 19 let.
Družina in šola imata po vseh raziskavah nedvomno velik vpliv na duševno zdravje mladih, zagotovo pa tudi socialne okoliščine, torej, v kakšnem blagostanju živi družina. Pa vendar, težko bi pripisovali preveliko anksioznost, ki jo kažejo starši, ko otročku, ki se komaj naučil voziti tricikel po pločniku, nadenejo varnostni pas in sončnik ter tisti, ki se tresejo pred neuspehom, ki je vse, kar ni odlično v šoli, socialno šibkemu okolju.
Tudi dejstvo, da mi vedno več znancev ravnateljev pripoveduje, da starši zahtevajo odlog obveznega šolanja za eno leto in ga tudi praviloma dosežejo ter dejstvo, da premnogi starši, s katerimi se pogovarjam, tožijo o obremenjenosti otrok tako v osnovni kot srednji šoli, kaže na to, da je prenova izobraževanja, narejena v devetdesetih letih precej zgrešila svoj namen. Kljub dobronamernosti in popravkom je od daleč videti, da je kombinacija prepisanih sistemov iz dveh povsem različnih okolij, Finske in Anglije ter ostankom iz Jugoslavije, vse skupaj pa cepljeno na družbeno klimo storilnosti in strahu, preseženo stanje in potrebuje nujne reformo. Ne delnih popravkov, ki so se ves čas po prenovi iz devetdesetih delali, temveč krepko reformo.
Slovenci potrebujemo novo belo knjigo o izobraževanju, kjer bomo na novo opredelili predmetnik v osnovni šoli in gimnaziji, združili nekatere predmete v področja z niansami izbirnosti, športno vzgojo naredili spet v nekaj, česar se vsi učenci in dijaki veselijo, študentje pa imajo šport za izziv, ne le nepotrebno obveznost, ki jemlje čas, glasbeno in likovno vzgojo za razvoj talentov in ustvarjanja temeljev kulture.
Matura ne sme biti več nekaj, kar s storilnostnim momentom popolnoma zasenči ves proces intelektualnega razvoja in ustvarjalnosti v šoli. Učenci, dijaki in študenti morajo biti prepričani v pozitiven izid njihovega šolanja, prepričani v lastno vrednost njihove unikatne osebnosti in talenta.
Do takšnega cilja je dolga in mučna pot. Jaz si za Slovenijo želim dobre vlade, ki bo omogočila vsem državljanom blagostanje, ne le izbrancem globoke države. Želim si, da Evropa kljub pretresom preživi in nam Slovencem nudi dobro kulturno in poslovno okolje. Vsem otrokom, učencem, dijakom, študentom želim dolge, lepe počitnice, učiteljem in staršem oddih in sprostitev, našim poslancem pa obilo modrosti in poštene presoje. Na koncu koncev morajo vedeti, da zastopajo vse državljane, ne le izbrancev.
Mojca Škrinjar
Jun 23, 2018