POSTAVLJENO VPRAŠAJE NA SEJI DZ


Datum seje: 16.11.2020 Številka seje: 48. izredna


Vsebina:

MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Gre za kompleksno problematiko, zato sem vprašanje naslovila na oba. V seznam občutljivih tem v Sloveniji sodi odnos do ranljivih skupin ljudi. To so invalidi, starejši, bolni in socialno deprivilegirani ljudje, kakor je tudi taka občutljiva tema ohranitev slovenske kulture in jezika. Zanesljivo moramo biti najbolj zaskrbljeni, ko en problem naslavlja več kategorij. Primer, kjer se srečuje, hkrati več hudih problemov, je denimo Osilnica. Ni pa to edina taka občina v Sloveniji, kjer se je gospodarstvo skoraj ustavilo, ljudje zapuščajo kraj. Z največjimi napori, prošnjami različnim ministrom, celo predsednika države je v preteklosti uspelo Osilnici ohraniti podružnično šolo. Če je ne bi, bi v stiski starši učence spričo zapletene cestne povezave do matične šole in dolgotrajne vožnje zelo verjetno vključili otroke v hrvaško šolo, ki je le streljaj čez bližnjo mejo. Želim poudariti, da so Osilnica kot tudi podobna območja v Sloveniji strateškega pomena za obstoj Slovencev in slovenske kulture na obmejnem področju. Ena izmed dejavnosti, ki jo Osilničani vidijo kot dejavnik razvoja, je do sedaj še nedokončan dom za starejše, za katerega verjamejo, da bo v skladu s koalicijsko pogodbo tudi dokončan v najkrajšem času. Ob predpostavki, da ne gre dvomiti v koalicijsko pogodbo, sprašujem: Ali v okviru razvojnih načrtov in idej vlada načrtuje, kako bi zbrala najboljše ideje in pobude v državi, ki bi celostno naslavljale probleme demografsko in gospodarsko deprivilegiranih občin? Ob odlivu najbolj ambicioznih ljudi iz takih usihajočih območij, kar lahko razumemo, je težko pričakovati živahno burjenje najboljših idej v okolju. Ali Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti morda vsako zase ali skupaj načrtujeta interdisciplinarne poizkuse, ki bi vključevali zbiranje idej z različnih smeri: ekonomija, kulturna dediščina, urbanizem, arhitektura, kmetijstvo, šport ter spodbujali razvoj? Morda bi lahko vključili tudi študente, diplomante, doktorante različnih smeri, da bi pripravili svoje ideje. na koncu koncev Slovenija tudi plačuje visokošolski študij in aplikativne naloge s tega interdisciplinarnega področja bi bile dobrodošle.

USTNI ODGOVOR


Datum seje: 16.11.2020 Številka seje: 48. izredna


Vsebina:

ZDRAVKO POČIVALŠEK: Zakon o spodbujanju skladnega in regionalnega razvoja določa problemska območja z visoko brezposelnostjo in obmejna problemska območja kot prioritetna območja vseh razvojnih politik. Z uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij so natančno opredeljena merila za določitev obmejnih problemskih območij in seznam občin, ki izpolnjujejo ta merila. Med obmejna problemska območja se tako uvršča 90 občin. V teh občinah pa živi petina vseh prebivalcev, ki lahko živijo na izredno redko poseljenem območju. Podrobneje to področje ureja še program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja, ki je v pripravi. Namen je izboljšati kakovost življenja prebivalcev, spodbuditi podjetniški potencial in preprečiti odseljevanje ljudi iz teh delov države. Vsekakor je cilj omogočiti enakovredne pogoje dela in življenja na celotnem območju države. Načrtujemo, da se bodo ukrepi iz programa začeli izvajati v letu 2021. Pri tem sodeluje devet ministrstev. Ukrepi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa so naslednji. Naše ministrstvo bo izvajalo podobne ukrepe, kot jih že izvaja na področju ohranjanja in odpiranja delovnih mest, na področju spodbujanja turizma, zlasti aktivnosti za razvoj infrastrukture in turističnih produktov. Ministrstvo že izvaja ukrepe in ima zanje ustrezno namenjena in razdeljena sredstva v letih 2020, 2021, subvencije za spodbujanje investicij, opremljanje poslovnih con za znanega investitorja na obmejnih območjih, subvencije za zagon podjetij na problemskih območjih preko slovenskega podjetniškega sklada, ugodne razvojne kredite za investicije preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada, objavljen imamo tudi javni razpis Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti. Na razpisih našega ministrstva se projektom z obmejnih problemskih območij določijo dodatne točke pri izboru, se pravi, da imajo prednost. Ker ste eksplicitno omenili Občino Osilnica je ta tudi vključena v program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 11-20. Več o tem bom potem odgovarjal poslancu gospodu Predragu Bakoviću, ki je postavil eksaktno na to vprašanje. Trenutno pa potekajo tudi pogajanja z Evropsko unijo glede nove finančne perspektive. Dodatno je tudi v načrtu za okrevanje planiran zajeten delež sredstev za ta namen. V naših razvojnih načrtih so tudi omenjena območja, celo širše deprivilegirana območja, ki vključujejo tudi druga območja s podobnimi izzivi. Glede na navedeno nameravamo celostno reševati demografsko in gospodarsko deprivilegirane občine.


2
JANEZ CIGLER KRALJ: Kolega minister za gospodarstvo je zelo dobro orisal globalni vidik. Glede zagotavljanja kapacitet za skrb za starejše, ki je prednostna naloga naše ekipe na ministrstvu v tem mandatu in ključna tema zdaj tudi zaradi korone, pa bi konkretno povedal, da projekt Osilnica je v koalicijski pogodbi in smo k izvedbi tega projekta zavezani. V kontekstu tega, kar je kolega Počivalšek povedal, in v kontekstu naših prizadevanj seveda iščemo možnost, da bi ta projekt v Osilnici, ne samo vzpostavili, ampak da bi tudi srednje in dolgoročno potem ta projekt lahko naprej živel. Gotovo je zagotovitev kapacitet za skrb za starejše lahko tudi generator ali spodbuda drugim vidikom življenja v teh obmejnih problemskih območjih. Ministrstvo za delo se je z ekipo Občine Osilnica že sestalo oziroma smo v rednih stikih in smo jih tudi seznanili s stanjem projekta. Pogovori med Ministrstvom za delo in Ministrstvo za zdravje, ki bi lahko tudi sodelovalo v delu projekta, kajti veste, če zagotovimo kapacitete za oskrbo starejših potrebujemo tudi ustrezne kapacitete s področja zagotavljanja zdravja, torej čisto osnovnega zdravstva, ker v domovih za starejše je potreba po teh storitvah in cilj na strani Ministrstva za delo je, da bi realizacija izgradnje doma v Osilnici bila do konca leta 2020. Točno časovnico vam pa še ne vem povedati, ker pogovori še potekajo in … / izklop mikrofona/.